Razkrivamo, da ima Snežič pomembno vlogo pri načrtih SDS okrog ustanovitve državnega demografskega sklada. Gre za projekt, ki bi lahko vladajoči stranki omogočal nadzorovanje več milijard evrov vrednega premoženja države.
Ideja o oblikovanju demografskega sklada ni nova. Prebivalstvo Slovenije se tako kot v večini drugih razvitih držav stara. Število delovno aktivnih, ki financirajo pokojninsko blagajno, se zmanjšuje, povečuje pa število upokojencev, ki iz nje črpajo denar. Luknja v pokojninski blagajni se zato povečuje.
Denar za bodoče upokojence bi zato zagotovil demografski sklad, na katerega bi država prenesla pomembne naložbe. Projekt je neuspešno načrtovalo že več vlad. Vse so zgled videle na Norveškem – v tamkajšnjem demografskem skladu, ki ima za okrog tisoč milijard evrov premoženja.
Kdo bo glavni – SDS ali DeSUS?
V Desusu so z ustanovitvijo demografskega sklada pogojevali vstop v Janševo vlado. Zdaj zahtevajo uresničitev te obljube. Toda v ozadju gre za politično merjenje moči z SDS za obvladovanje državnih podjetij in njihovega denarnega toka.
Po naših informacijah je med Desusom in SDS že prišlo do razhajanj glede prihodnje ureditve demografskega sklada:
– V Desusu vztrajajo, da bi vanj preoblikovali Kapitalsko družbo (Kad). Nanjo bi prenesli ključne državne naložbe: Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Krka, Luka Koper, energetska podjetja in Modro zavarovalnico. Ostala državna podjetja bi še naprej upravljal Slovenski državni holding (SDH), zdajšnji krovni upravljavec državnega premoženja.
– V SDS imajo drugačne načrte. Demografski sklad bi bil »super državni holding«, ki bi držal roko nad SDH, Kadom in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko. Kdor bi obvladoval demografski sklad, bi imel v tem primeru popolni nadzor nad celotnim državnim premoženjem. S tem bi imel odprto pot do imenovanja nadzornikov in uprav v podjetjih.
Rok Snežič – ključni svetovalec Janeza Janše
V SDS na projektu demografskega sklada že nekaj časa dela posebna skupina. V njej ima po naših informacijah pomembno vlogo Rok Snežič. Gre za enega največjih davčnih dolžnikov pri nas, ki ga preiskujejo organi več držav. Že od leta 2017 je v sodni preiskavi zaradi suma kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in overitve lažne vsebine v njegovem osebnem stečaju. Lani pa ga je državna preiskovalna agencija BiH tamkajšnjemu tožilstvu ovadila zaradi suma utaje za 2,4 milijona evrov davkov.
Snežič je že prejšnji teden potrdil, da svetuje Janši na področju davčne politike. Do zdaj se vsaj javno ni ukvarjal s pokojninskimi sistemi ali upravljanjem državnega premoženja. Pri vprašanju demografskega sklada je bil do zdaj iz SDS v ospredju Marko Pogačnik, ki se v zadnjih tednih omenja kot kandidat za predsednika uprave te institucije.
Snežičevo sodelovanje v delovni skupini je tako nov dokaz, da je samooklicani doktor davčnih utaj tesno vpet v najožji krog predsednika vlade. O tem se je v politično-gospodarskem zakulisju govorilo že dlje časa. Več virov nam je v zadnjih dveh letih zatrjevalo, da Snežič v slovenski poslovni skupnosti zbira denar za financiranje SDS in njenih medijev, a jih uradno ni bilo mogoče potrditi.
Zaupnik Pivčeve čaka na »jackpot«
Medtem gredo SDS na roke tudi trenja v Desusu. Tam je bil projekt demografskega sklada v zadnjih letih v pristojnosti Saša Geržine, zdaj že nekdanjega podpredsednika stranke, ki je imel v njej velik vpliv.
Toda po januarskem kongresu, ki je z vrha odnesel Karla Erjavca, so se razmerja moči v Desusu spremenila. Geržine in drugih Erjavčevih ljudi, pristojnih za demografski sklad, ni več v vrhu stranke. Ključni mož nove predsednica Aleksandre Pivec pri demografskem skladu je Andrej Prebil, nekdanji član izvršnega odbora DUTB, ki je položaj zapustil po izbruhu afere z zemljiščem v Logatcu (LINK).
Pivčeva odnosa s Prebilom ne komentira. Prebil, sicer tesen zaupnik Pivčeve, je neuradno glavni kandidat stranke za vodenje sklada. A te načrte bodo zelo verjetno preprečili v SDS. Ne le zato, ker bodo želeli na čelo sklada postaviti svojega človeka, ampak ker Prebil za vrh stranke in del koalicije ni sprejemljiv. Pred dvema tednoma tako Pivčevi ni uspelo Prebila potisniti na seznam novih članov nadzornega sveta Elesa.
Najbolj kritično bo leta 2050
V vmesnem času bo skrb za financiranje pokojninske blagajne potisnjena na stran. Razmere v njej bodo sicer najbolj kritične okoli leta 2050. Do takrat naj bi se število delovno aktivnih (starih od 15 do 64 let) zmanjšalo z 1,34 milijona na 1,12 milijona, medtem ko naj bi se število starejših od 65 let povečalo s 540 tisoč na 870 tisoč, kažejo zadnji podatki Evropskega statističnega urada.
To pomeni, da bi na vsakega upokojenca prišla 1,3 delovno aktivne osebe. Ob upoštevanju brezposelnosti bi bilo število obeh skupin že nevarno blizu. Pokojninska blagajna, v katero se letno steka okoli milijarda evrov proračunskega denarja, bi do leta 2050 potrebovala dodatni najmanj dve milijardi evrov sredstev, če država do takrat ne bi izpeljala pokojninske reforme.
Te težave je država v zadnjem desetletju in pol poskušala reševati z uvedbo drugega pokojninskega stebra, podaljševanjem delovne dobe in priseljevanjem. Med možnimi viri se je omenjalo različne koncesnine, del novega davka na nepremičnine, prispevek za demografsko izravnavo, dohodke od premoženja države in celo vodni sklad, v katerega se stekajo koncesnine od vod, a bo ta namenjen financiranju infrastrukture.
Za pokojninsko rezervo je namenjen tudi 35-odstotni delež Zavarovalnice Triglav. S posebnim zakonom so jih trajno prenesli na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), upravlja pa ga Kapitalska družba. Toda vse to naj bi bilo premalo, da bi preprečili zniževanje pokojnin.
--------------
Katere pomembne državne družbe bi lahko končale v demografskem skladu in koliko denarnega toka te ustvarjajo, da ga lahko porabijo za nove naložbe in druga izplačila? Podatki so za lansko leto, razen v primeru družb Gen Energija in Pošta Slovenije, kjer so za leto 2018.
Skupina Krka
Lastništvo države: 27 odstotkov
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA): 385,4 milijona evrov
Naložbe: 112,6 mio evrov
Skupina Telekom Slovenije
Lastništvo države: 72 odstotkov
Denarni tok: 205,4 milijona evrov
Investicije: 167,8 milijona evrov
Skupina Zavarovalnica Triglav
Lastništvo države: 62 odstotkov
Čisti dobiček: 83,8 milijona evrov
Investicije: 16 milijonov evrov
Luka Koper
Lastništvo države: 67 odstotkov
Denarni tok: 73 milijonov evrov
Investicije: 40 milijonov evrov
Skupina Petrol
Lastništvo države: 32 odstotkov
Denarni tok: 196 milijonov evrov
Investicije: 124 milijonov evrov
Skupina Sava
Lastništvo države: 32 odstotkov
Čisti dobiček: 50 milijonov evrov
Investicije: 11 milijonov evrov
Družba za avtoceste (Dars)
Lastništvo države: 100 odstotkov
Denarni tok: 422 milijonov evrov
Investicije: 132 milijonov evrov
Skupina GEN Energija
Lastništvo države: 100 odstotkov
Denarni tok: 87 miilijonov evrov
Investicije: 60 milijonov evrov
Skupina Pošta Slovenije
Lastništvo države: 100 odstotkov
Denarni tok: 25,5 milijona evrov
Investicije: 27 milijonov evrov
