Od ustanovitve državnega zbora leta 1992 je poslansko skupine stranke, na kandidatni liste katere so bili izvoljeni v parlament, do danes zamenjalo oziroma zapustilo 90 poslancev.
Velika večina prestopov v dozdajšnjih sedmih mandatih je bila povezana z razpadi posameznih poslanskih skupin in nastanki novih političnih strank, medtem ko je bilo vseh zadnjih pet prestopov povezanih z nezadovoljstvom posameznega poslanca nad smerjo, v katero pluje stranka.
Polovica prestopov iz SMC
Izmed petih prestopov so se trije zgodili v vladni Stranki modernega centra. Po petkovem prestopu poslanca Janija Möderndorferja v opozicijsko LMŠ, ki po novem šteje 14 poslancev, se je poslanec SMC Gregor Židan dogovoril za prestop v poslansko skupino Socialnih demokratov, vladna SMC, ki je v prejšnjem mandatu kraljevala z rekordnimi 36 poslanci, pa je v hramu demokracije ohranila le še osem poslanskih mest.
S tem ima vladna koalicija SDS, SMC, NSi in Desus v parlamentu le še minimalno večino 46 glasov, a bi se tudi to lahko še spremenilo. Židan je bil namreč nadomestni poslanec za predsednika SMC in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, proti kateremu so opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB vložile interpelacijo zaradi številnih očitkov o nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme v času epidemije koronavirusa.
Če bi v NSi ali Desusu, ki za zdaj ministra podpirata, a poudarjata, da se morajo postopki nabave preiskati, na interpelaciji odrekli podporu prvaku SMC, bi se Počivalšek vrnil v parlament, SMC pa bi dobila nazaj izgubljeno poslansko mesto.
To se je sicer že zgodilo v primeru nekdanjega predsednika državnega zbora Milana Brgleza, ki je kot prvi poslanec v tem mandatu zamenjal poslansko skupino. Spor med SMC in Brglezom je tlel že nekaj časa, dokončno pa je »zagorelo« že tri tedne po parlamentarnih volitvah leta 2018, ko so strankini organi predlagali, da bi funkcijo predsednika državnega zbora prevzel tedanji predsednik SMC Miro Cerar, Brglez pa se je javno zavzemal, da bi to funkcijo opravljal sam.
Mesec dni po izključitvi se je pridružil poslanski skupini SD, a je SMC poslansko mesto dobila nazaj, saj je bil Brglez izvoljen za evropskega poslanca, v državni zbor pa je na njegovo mesto prišel nadomestni poslanec iz liste SMC Dušan Verbič.
Brglezov prestop razmerij moči med koalicijo in opozicijo ni spremenil, saj sta bili v času njegovega prestopa SD in SMC skupaj v vladi Marjana Šarca.
Spremenil ga ni niti prestop poslanke SNS Lidije Ivanuša, ki se je konec lanskega leta pridružila SDS. Za ta korak se je odločila, ker ravnanja SNS niso več odsevala ciljev in vrednot, zaradi katerih se je odločila za aktivno politiko. »Zadevo je SDS pripravljala že kar dolgo časa. Kaj so ji obljubili, ne vem, in me tudi ne zanima,« pa je odhod poslanke komentiral predsednik SNS in poslanec Zmago Jelinčič.
Tretji prestopnik je pred dvema mesecema postal poslanec Levice Franc Trček, ki je prestopil k SD, za zdaj zadnji pa Jani Möderndorfer.
Rekorder med politiki
Petkov prestop Möderndorferja v LMŠ pa se je vpisal v zgodovino slovenskega političnega prostora, saj je Möderndorfer s tem postal politik, ki je zamenjal že šest političnih strank oziroma kandidatnih list.
Svojo politično pot je začel v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja v Zvezi socialistične mladine Slovenije, nato je bil več kot desetletje zvest LDS. Na lokalnih volitvah leta 2006 je bil izvoljen na Listi Zorana Jankoviča, pet let kasneje pa je bil na državnozborskih volitvah izvoljen za poslanca Pozitivne Slovenije. Po razkolu v stranki je leta 2014 prestopil v novoustanovljeno stranko in poslansko skupino Zavezništvo Alenke Bratušek, dobro leto kasneje pa je presedlal v SMC.
