V največjem razmahu epidemije smo z interventnim zakonom zagotovili, da kljub omejitvenim ukrepom, pravna država še vedno deluje. Omogočili smo, da sodna in izvršilna veja oblasti, ter lokalne skupnosti izvajajo svoje naloge v življenjsko nujnih zadevah, je na današnji novinarski konferenci pojasnila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Pojasnila je, da so v času razmaha epidemije v Sloveniji z interventnim zakonom zagotovili, da kljub omejitvenim ukrepom pravna država še vedno deluje. Sodna in izvršilna veja oblasti ter lokalne skupnosti po njenih besedah izvajajo svoje naloge v življenjsko nujnih zadevah, sodišča pa da so opravila tudi veliko nenujnih postopkov. Zdaj se jim bo omogočilo, da odločitve sporočijo strankam.
Procesni in materialni roki še vedno ne tečejo, sprejeti ukrepi pa omogočajo postopen prehod v nadaljnjo normalno poslovanje ter sočasno varujejo najšibkejše, je dejala.
Roki ne tečejo
Kot je pojasnila, so pripravili novelo interventnega zakona, ki omogoča odločanje o večjem številu pravic in obveznosti ljudi. Poudarila je, da roki, povezani s sodnimi odločbami, v času epidemije ne bodo tekli. Kar zadeva področje izvršb, so te trenutno preložene in se ne izvajajo, razen na področju preživnin in varstva otrok. Tako se ne bodo izvajali rubeži, sodišča pa bodo lahko v nenujnih primerih opravljala svoje delo ter sklepe o izvršbi in zavarovanju izročala strankam. Kaj lahko ta stori? Lahko izvršbo poravna, torej prostovoljno izpolni dolg, ali se pritoži, ni pa dolžna storiti ničesar, saj roki ne tečejo. Podobno bo veljalo na področju klasičnih civilnih oziroma pravdnih postopkov. Če bo stranki vročena sodba, roki v zvezi z njo v času epidemije ne bodo tekli, je ponovila. Podobno je s področjem zemljiške knjige, ki je za ljudi zelo pomembno, je dejala. Tudi v teh primerih, čeprav gre za nenujne zadeve, se bodo sodišča lahko odločala, svojo odločitev poslala stranki, a roki ne bodo tekli, enako velja za zapise v zemljiško knjigo.
Nenujni so tudi postopki zaradi insolvenstnosti in prav tako ne tečejo. Novi se ne bodo začeli, tisti, ki so se začeli pred epidemijo, pa se bodo lahko nadaljevali, če in ko bo tako z odredbo odločil predsednik vrhovnega sodišča.
Tudi upravni organi bodo lahko v primeru nenujnih zadev strankam v postopku odločitve vročevali, a na način, da ne bo prišlo do stika med vročevalcem in naslovnikom. Znova je poudarila, da roki ne tečejo, naslovniku pa zaradi tega ne bo treba ukrepati. Lahko pa. Dodala je še, da bodo omogočene tudi ustne obravnave, a bo pri tem treba poskrbeti za zaščito, da ne pride do nadaljnjega širjenja okužbe.
