Petrovec je povedal, da se je odvzem iz logističnih razlogov začel v Ljubljani. Včeraj in danes se nadaljuje povsod po Sloveniji. »Izkušnje prvih dni so izjemno pozitivne, zaznati ni bilo nobenih težav,« pravi Petrovec, ki se zahvaljuje osebju in ljudem, ki so bili izbrani za testiranje.
V prvih treh dneh je bilo odvzetih slabih 200 vzorcev. Med njimi ni bilo pozitivnega na koronavirus (s simptomi ali brez). »To nas ne preseneča glede na število odvzetih brisov in splošno epidemiološko situacijo v Slovenijo,« razlaga Petrovec in dodaja, da bo za natančnejšo sliko potrebno počakati kakšnih deset dni.
Doslej je sodelovanje v raziskavi potrdilo 1076 ljudi od 3000 pozvanih ljudi. Preostali imajo čas, da to potrdijo, še do petka.
Nepotreben strah o bolečem odvzemu
Okoli 30 ljudi je odklonilo testiranje. Zakaj? Petrovcu so povedali, da zato, ker jih je bilo strah odvzema vzorcev. Napačno sliko so si predstavili zaradi povsem izmišljenih novic v nekaterih medijih, da je takšen odvzem boleč. S terena ni bilo nikakršnih pritožb, da je odvzem boleč, pojasnjuje Petrovec.
Kako je s karanteno?
Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Maja Sočan je nato nekoliko podrobneje predstavila postopke, povezane s karanteno in izolacijo. Kot je dejala, bi morala biti vsaka oseba, ki je bila pozitivna na novi koronavirus, prijavljena območnemu epidemiologu. Vsaka okužena oseba mora nato v izolacijo za najmanj 14 dni, ta pa je lahko tudi daljša glede na kliničen potek bolezni.
Sočanova je še povedala, da od danes naprej, ker je novih primerov tako malo, vse tiste, na katere bi se okužba lahko prenesla, spremljajo še bolj intenzivno. Za vse te osebe, ki živijo s potencialno okuženo asimptomatično osebo, bo epidemiolog predlagal sedemdnevno karanteno, pri čemer mora prva potencialno okužena oseba za sedem dni v izolacijo, njeni bližnji pa za sedem dni v karanteno. Po tem času se vsem odvzame bris, nadaljnji potek pa je odvisen od testiranja. Sicer pa je pojasnila, da so bile nove okužbe v Sloveniji v večini primerov vezane na domače okolje, delovna mesta in ustanove, a je vir okužbe težko natančno ocenjevati, saj lahko inkubacija traja tudi 14 dni.
Rahljanje ukrepov?
Glede smotrnosti ukrepa o omejitvi gibanja in morebitnega odpiranja šol je pojasnila, da gre za izredno kompleksno vprašanje. Že sama odločitev za ukrepe, s katerimi želiš zamejiti epidemijo, je težavna, še težje pa je oceniti, kdaj je optimalen trenutek, da se ukrepi zrahljajo. Posledice so namreč lahko velike. Kot je dejala, NIJZ s svojimi številkami, predlogi in razmisleki pomaga, a mora biti odločitev skupna. Kot je ponazorila s primerom, bi bilo treba v primeru odločitve o odprtju šol otrokom hkrati omogočiti, da do šole sploh pridejo, torej potrebujemo tudi delujoč javni prevoz. Ena odločitev je torej vezana na cel sklop odločitev.
Nas čaka drugi val?
Kot je pojasnila Sočanova, nimamo steklene krogle, v katero bi pogledali in vedeli vse. Običajni koronavirusi, ki jih že poznamo, se pojavljajo tekom celotnega leta, v poletnih mesecih sicer nekoliko manj, vrhunec pa je običajno pozimi. Kako se bo obnašal sars-cov-2, »bomo na žalost šele videli.« Je pa dodala, da smo si zdaj že nabrali izkušnje ter ugotovili, kaj je dobro in kaj ni tako dobro, zato bo ob morebitnem drugem valu sprejemanje učinkovitih ukrepov, ki bodo manj posegali v vsakdanje življenje in bodo bolj fokusirani, lažje.
