Novice Svet24

Primož Lavre

Slovenija ne izumlja po nepotrebnem lastnih rešitev. Spremljajo dogajanje v Avstriji in Nemčiji, od katerih je naša izvozno naravnana država gospodarsko močno odvisna, je povedal Lahovnik in se ozrl na pesimistične napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer opozarjajo, da bo trenutna kriza daljša, da bo okrevanje trajalo dlje časa in je odvisno od odkritja cepiva ali zdravila. To je pogoj, da se povpraševanje vrne na predkrizni nivo.

V Nemčiji na krizo gledajo večplastno, v več fazah. V prvi fazi gre za omejevanje epidemije, v drugi povratek gospodarskih panog, v tretji bi se zadeve stabilizirale, v četrti, datirani v leto 2022, pa okrevanje in rast. Šele takrat naj bi gospodarstvo ponovno delovalo na predkriznih nivojih.

Lahovnik pravi, da je treba razmišljati o izhodu iz krize. Ob upoštevanju zdravstvenih napotkov je nujno čim prej zagotoviti proizvodnjo in storitve. Kjer je možno nadaljevati z delom od doma, poskrbeti, da vedno isti delavci delajo v isti izmeni, zagotoviti razdaljo metra in pol ter uporabo zaščitnih mask.

Za lažje razumevanje je postregel s primerom avtomobilskega trga. "Dokler se avtomobili ne bodo normalno prodajali, se tudi proizvajali ne bodo enako kot prej krizo. Tudi podizvajalci bodo čutili posledice." Ob tem je dodal, da je in bo najhuje v gostinstvu in turizmu. Tudi te dejavnosti so vključene že v prvi paket pomoči. Država subvencionira 80 odstotkov stroškov dela, omogočila je zamrznitev kreditov. Nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od razvoja krize. Zagotovo pa 1. junija "ne bo mogoče zagnati gospodarstva," še pravi Lahovnik.

Konkretneje o ukrepi v Sloveniji

Pri posojilih mikro, majhnih in srednjih podjetij bo država jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. Višina je omejena na 10 odstotkov letnih prihodkov, dodatni pogoj je, da mora podjetje sodelovati v verižnem pobotu terjatev.

"S tem nase prevzema velik del tveganja. Računamo, da bodo poslovne banke temu primerno hitro in učinkovito zagotavljale likvidnostno pomoč," opozarja Lahovnik in dodaja, da je država po vzoru drugih držav, predvsem Nemčije, oblikovala tudi garancijsko shemo.

Doponila prvega paketa

Glede prvega protikoronskega paketa je povedal, da so vanj vnesli nekatere dopolnitve. Ukrep za pomoč pri čakanju na delo bo veljal za tiste, ki jim je letni promet padel za 10 odstotkov ali več v primerjavi s predkriznim obdobjem. Poenostavljajo se nekateri izračuni, za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati sredi lanskega leta, se bo štelo mesečno povprečje. Paket vključuje še mikro družbe za področju zavarovalništva.

Se je pa po njegovem treba zavedati, da fiskalni prostor ni neomejen, da gre za državno pomoč davkoplačevalcev gospodarstvu in da bo treba ta sredstva nekoč vračati. "Pomoč je namenjena podjetjem, ki so se v težavah znašla zaradi krize, ni pomoč kar tako oz. ni namenjena tistim, ki so bili v težavah že prej," je poudaril.

Drugi paket usmerjen predvsem v zagotavljanje likvidnosti

Igor Masten je nato predstavil osnovne karakteristike ukrepov na področju likvidnosti, ki jih pripravljajo v drugem paketu pomoči zaradi epidemije. Pojasnil je, da Slovenija sledi vzorom v drugih državah evroobmočja. Želijo zlasti stimulirati banke, da bi finančna sredstva posojale gospodarstvu tudi v času gospodarskega upada od začetka epidemije. S tem želijo povečati likvidnost. Težave se po besedah Mastena kopičijo, predvidoma pa bodo vrh dosegle konec tega meseca in v maju. 

Obseg garancijske sheme je glede na oceno posojil, ki dospevajo v letu 2020, trenutno določen na višini dveh milijard evrov. A je po pojasnilih Mastena ukrep preprosto razširljiv, v kolikor bi se v prihodnih mesecih za to izkazala potreba. Svetovalna skupina je za te namene ocenila, da je priporočljivo razmišljati o dvakrat večjem obsegu garantiranih posojil, torej nekje v višini štirih milijard evrov. Zakon bo dopuščal tudi možnost, da bi se s pomočjo tega instrumenta v primeru prihodnje nove zaostritve epidemije, s katero bi se lahko srečali jeseni oziroma proti koncu leta, zagotavljala potrebna likvidnost bančnem sistemu.

Podjetja bodo lahko likvidnostna posojila pridobila do višine 10 odstotkov prihodkov v letu 2019 ali v višini celoletnega stroška plač (bruto bruto). Simulacije so namreč pokazale, da to omogoča znatno količino likvidnosti, je dodal Masten. Sicer pa bodo banke tiste, ki se bodo odločale, katera podjetja to likvidnost pridobijo.