Kakšne so razmere v romskih naseljih med epidemijo, ali Romi vedo, kaj se dogaja pri nas in v svetu, se držijo vladnih ukrepov in navodil zaradi koronavirusne bolezni ter se ne družijo med seboj in ostajajo doma; kako skrbijo za čistočo in ali imajo zaščitno opremo, dezinfekcijska sredstva ter razkužila; kakšne so varnostne razmere v romskih naseljih; kako poteka šolanje romskih učencev na daljavo?
Apel za zaščito Romov
Kot pravi Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov za Dolenjsko, po neuradnih podatkih v Sloveniji v 128 naseljih živi približno deset tisoč pripadnikov romske skupnosti, mnoga naselja pa so brez osnovne infrastrukture. Koronavirus tako predstavlja izredno veliko grožnjo v romskih naseljih na JV Slovenije, kot so Goriča vas pri Ribnici, Žabjak pri Novem mestu, Lokve pri Črnomlju, Dobruška vas v občini Škocjan in Ponova vas pri Grosuplju.
»Tu Romi nujno potrebujejo pomoč. Obrnili smo se na CZ, RK in druge, vendar nismo bili uslišani. Prepuščeni smo sami sebi, nemočni ujetniki nesrečnih okoliščin. Že tako slabe okoliščine so se s pojavom epidemije še zaostrile, zdravje romskega prebivalstva, otrok in družin je zaradi razmer še posebej resno ogroženo,« pravi Miklič, ki je posebno pismo oziroma apel v teh dneh poslal tudi predsedniku vlade Janezu Janši, naj nemudoma ukrepajo. V mnogih naseljih Romi nimajo dostopa do vode, so brez ustreznih sanitarij in osnovnih higienskih pogojev (pustimo tokrat razloge, zakaj je tako, ob strani), kar pomeni posebno zdravstveno tveganje zanje in posledično za širšo skupnost. Kot opaža Miklič, je Rome epidemija močno prestrašila ter upoštevajo in spoštujejo vladna navodila, a so pri tem bistveno omejeni in nimajo možnosti ravnati samozaščitno in preventivno.
»Romi kot uradno priznana in zakonsko varovana etnična manjšina v Sloveniji imamo državljanske in človekove pravice in bi v kriznih razmerah, kakršna je zdajšnja epidemija, morali biti deležni enake javne skrbi, zdravstvenega varstva in zdravstvene oskrbe kot ostali državljani,« pravi Miklič.
Na težave, ki se ob epidemiji lahko pojavijo v romskih naseljih, kjer nimajo zagotovljene pitne vode, je pred kratkim opozoril tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki je ministrstvu za zdravje priporočil namestitev cistern v naseljih, kjer ni dostopa do javnega vodovoda. Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob mednarodnem dnevu Romov opomnil, da bodo Romi v JV delu države težko sledili higienskim priporočilom za zajezitev epidemije, če nimajo dostopa do pitne vode. Zato poziva vlado in občinske oblasti h ukrepanju. Enako je opozarjal tudi varuh načela enakosti Miha Lobnik, ki poleg pitne vode opozarja še na velik pomen ozaveščanja romskih prebivalcev v njihovem jeziku.
Kaj opaža policija
Da bi policija več povedala o varnostni problematiki med Romi v času izrednih razmer, ni pričakovati, saj odgovori kot vedno, da statističnih podatkov o etnični pripadnosti storilcev kaznivih dejanj in prekrškov ne vodi.
Kot opaža policija, so se nekoliko povečale prijave kršenja reda in miru na račun glasne glasbe in prepirov. Policija pa opaža tudi, da so ljudje zaradi vladnih ukrepov več doma, kar je tudi razlog, da so v tem času obravnavali bistveno manj vlomov v stanovanjske hiše.
Kako so Romi obveščeni
Kako je z Romi v Mestni občini Novo mesto, kjer jih po oceni v naseljih Brezje, Žabjak, Šmihel, Ruperč vrh, Poganci, Ukrat in Otočec živi približno tisoč? Na občini povedo, da izvajajo ukrepe za vse občane in jih ne delijo po narodnosti.
»Se pa v občini zavedamo, da predstavlja romska skupnost zaradi bivanjskih, izobrazbenih in socialnih razmer posebno zdravstveno tveganje. Zato smo se skupaj s policijo, zdravstveno inšpekcijo in nevladnimi organizacijami, ki delujejo v romskih naseljih, dogovorili za posebno obveščanje v romskem jeziku. Ostali ukrepi in nadzor nad izvajanjem potekajo na enak način kot po vsej občini, tudi v primeru okužb,« pojasnjujejo. Za zdaj je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v novomeški občini potrjenih 11 okužb, podatkov o narodni pripadnosti okuženih pa nimajo.
Dobruški Romi so zgledni
V dveh naseljih v Dobruški vasi v škocjanski občini živi 300 Romov, med njimi je največ mladih, saj njihovo število z leti strmo narašča. Župan Jože Kapler pravi, da je takoj, ko je bila znana prva okužba v Metliki, poklical predstavnika naselij in mu povedal, da se virus zelo hitro prenaša in da je zelo pomembno, da Romi ostanejo doma, ne hodijo po nepotrebnem naokrog, razen v trgovino po živila. Ta je prenesel vesti naprej.
»Tudi sam sem večkrat obiskal naselje in videl, da Romi resnično upoštevajo navodila in so doma. Tega smo veseli in upamo, da bo še naprej ostalo tako, saj v občini za zdaj nimamo okuženega nikogar s koronavirusom,« pove Kapler.
Skrb občine pohvali tudi romski pomočnik v OŠ Frana Metelka Škocjan Mitja Novak, ki s svojo družino živi v romskem naselju v Dobruški vasi in dobro pozna razmere. »Župan me tedensko pokliče in vpraša, kako je. Romi smo dobili tudi zaščitne maske od občine, ki sem jih razdelil, prej so imeli kar neke rute. Tudi sam sem presenečen, kako se Romi držijo navodil. Na začetku je bil strah še večji, niso si upali niti v trgovino ali lekarno, še tisti najbolj družabni se niso obiskovali med seboj in so bili zaprti v hiši. Romi so obveščeni, spremljajo poročila in novice o virusu,« pove Novak.
OŠ Bršljin: Romi sodelujejo, a ne vsi
Kako je z izobraževanjem romskih otrok, ki že v normalnih razmerah, ko pouk poteka v šoli, potrebujejo veliko individualne pomoči učiteljev, pomočnikov?
Kot odkrito pravi ravnateljica novomeške OŠ Bršljin Darja Brezovar, šole, ki jo obiskuje največ romskih otrok na Dolenjskem – koliko jih imajo vpisanih v letošnjem šolskem letu, ne pove, pravi pa, da se število učencev iz naselij Žabjak in Brezje po uvedbi skupnega šolskega okoliša v šoli vsako leto nekoliko zniža – se fizična prisotnost pri pouku izboljšuje. A to žal ne pomeni, da tudi pripravljenost na šolsko delo. Romi sicer opravijo devetletno osnovnošolsko obvezo, veliko več kot včasih jih šolanje zaključi na predmetni stopnji, a žal še veliko premalo v 9. razredu. Potem mnogi izberejo izobraževanje za odrasle.
V teh izrednih razmerah samoizolacije so se na šoli potrudili, da romskim otrokom kot sicer poskušajo nuditi individualno pomoč. »Trudimo se, da niso prepuščeni samim sebi. Starši jim pri izobraževanju lahko pomagajo samo s spodbudami, ne morejo pa jim pomagati pri učni vsebini,« pove Brezovarjeva in doda, da so čez noč prišli v situacijo učenja na daljavo prek IKT-tehnologije. Mnoge romske družine so bile v zagati, ker jih ni veliko, ki imajo računalnik. Predvsem učenci višjih razredov imajo pametne telefone in internetno povezavo, ki jo mesečno naložijo.
Z njimi so poiskali tri poti: Facebook, telefonski klici, pošiljanje fotografij, pošiljanje delovnih nalog po navadni pošti. Pri pošiljanju pošte jim pomagajo na Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. »Učitelji, ki so jim v času fizičnega obiskovanja šole ponujali individualno pomoč, poskušajo res priti do učencev, včasih tudi prek sorodstvenih poti. Kjer jim je uspelo vzpostaviti stik, zelo veliko komunicirajo. Je pa res, da jih zdaj z nami sodeluje veliko manj kot v času, ko so fizično obiskovali šolo – nekateri zaradi oteženih komunikacijskih poti, nekateri pa nočejo,« pove ravnateljica OŠ Bršljin.
Osebno ima sicer pomislek, kako naj bi takšni učenci napredovali, a pravi: »Počakala bom, tako kot vsi ostali, spremenjen Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v OŠ. Potem pa bomo morali sami poiskati pot – kot smo jo morali že velikokrat.«
Romski pomočnik nepogrešljiv
Tudi v OŠ Frana Metelka Škocjan, kjer imajo v letošnjem šolskem letu vpisanih 360 učencev, od tega 70 romskih otrok, so se morali hitro znajti v spremenjenih okoliščinah zaradi epidemije.
Kot pojasni ravnateljica Irena Čengija Peterlin, so romskim otrokom že v tednu pred zaprtjem šol namenili posebno pozornost. »Zavedali smo se, da bodo ob zaprtju šol poleg učencev, ki izhajajo iz socialno in ekonomsko šibkih družin, najtežje dosegljivi. Tako smo vzpostavili sistem distribucije tiskanih gradiv, ponujanja pomoči prek telefona in družbenih omrežij, kjer je to mogoče, ter ponujanje pomoči romskega pomočnika. Zavedati se moramo, da večina učencev iz romskega naselja nima svojega kotička za delo, pisalne mize, računalnikov in interneta ter da jim starši ne morejo pomagati,« pravi Čengija Peterlinova, ki kljub temu z zadovoljstvom ugotavlja, da je več kot polovica učencev motivirana za delo, učitelji pa prejmejo povratne informacije preko romskega pomočnika, ki je učiteljem trenutno v veliko oporo in pomoč.
Kot rečeno, Mitja Novak živi med njimi, v romskem naselju, in jim je res na voljo. Tudi sam je kar pozitivno presenečen, da so se učenci pretežno odzvali na nov način učenja.
»Kakor v kaki družini, seveda. Eni se učijo in delajo gladko, drugi imajo težave. Opažam, da imajo problem zlasti otroci od 2. razreda, ko prihaja nova snov in ne zmorejo sami, ne razumejo, starši pa jim ne znajo pomagati. Hodim po hišah, večkrat na teden k vsaki, se z otroki usedem in jim razlagam, tako kot sem to počel prej v šoli. Otroci me sami prosijo, naj pridem,« pove Mitja Novak. Sam ima doma računalnik in tiskalnik in ob začetku tedna, ko dobi iz šole razne naloge in snov od učiteljev, vse sprinta in jim po hišah odnese kopije. »Tudi po 200 kopij za učence od 1. do 9. razreda. Ob koncu tedna naloge poberem, zložim vse v veliko škatlo in odnesem v šolo, da potem prepošljejo učiteljem. Nazaj pridem spet z novimi nalogami,« potek dela razlaga dolgoletni romski pomočnik na šoli.
Pove še, da večina romskih učencev nima računalnikov in dela bolj po učnih listih, ostalim je CZ organizirala začasne modeme.
»Vsi učenci, torej tudi romski, bodo napredovali, če bodo izkazali najmanj minimalna znanja pri posameznem predmetu,« pravi ravnateljica Čengija Peterlinova in doda, da večina Romov pouk na njihovi šoli obiskuje redno, so pa različno uspešni. Po svojih zmožnostih napredujejo po vertikali, in razveseljivo je, da zadnja leta obiskujejo tudi 9. razred in se odločajo za nadaljevanje izobraževanja v srednješolskih programih.
