So domovi za upokojence postali »bolnišnice«, ki to niso, saj v njih ni zdravstvenih strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni za kakovostno in varno obravnavo starostnikov s covidom-19?!
Velika težava, s katero se soočajo direktorji zavodov socialnega varstva, je tudi zagotavljanje con, na katere bi lahko ločeno namestili okužene s koronavirusom, potencialno okužene in zdrave. Da je ukvarjanje s tem, kaj se dogaja v domovih za upokojence in kako reševati tam nastalo situacijo, res nujno, priča tudi statistika, ki pravi, da skoraj tri četrtine smrtnih žrtev zaradi koronavirusa predstavljajo varovanci domov za starejše občane. O resnem stanju pri izvajalcih institucionalnega varstva smo klepetali z v. d. sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) Denisom Sahernikom.
Kako bi ocenili spopadanje vlade s koronavirusom? Kako SSZS komentira sprejete ukrepe, protokole? So bili, sploh tistih, ki se nanašajo na domove za starejše in druge socialne zavode, primerni, zadovoljivi?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se nedvomno trudi in vključuje v sodelovanje pri spopadanju domov s koronavirusom. Sprejeti so bili številni ukrepi ter protokoli, vendar pri oblikovanju ukrepov za preprečevanje in zajezitev širjenja okužb z virusom, ki povzroča bolezen covid-19, v domovih za starejše pristojni za izdajanje teh protokolov in navodil (ministrstvo za zdravje) niso in še danes ne upoštevajo omejenih prostorskih, kadrovskih in drugih zmogljivosti izvajalcev socialnovarstvenih storitev. Ker gre za nov in v veliki meri še precej nepoznan virus, se je to razumljivo kazalo tudi v prejetih navodilih, ki so se v začetku osredotočala na zaposlene z očitnimi bolezenskimi znaki. Danes vemo, da bi morali več pozornosti nameniti tudi možnosti prenosa virusa prek asimptomatskih, torej navidezno zdravih posameznikov. Prav tako je po našem mnenju odločitev ministrstva za zdravje ob razglasitvi začetka druge faze, da se v bolnišnico ne nameščajo več vsi okuženi starostniki, temveč so ti izolirani v domu samem, napačna. Prizadevanjem, da se socialnovarstvene zavode, ki nimajo vseh pogojev za učinkovito osamitev in oskrbo bolnih, preoblikuje v zasilne ustanove za oskrbo starostnikov s koronavirusom, nasprotujemo še danes.
Kakšno je vaše mnenje o pozivu pristojnih, naj Slovenci svojce, ki bivajo v domovih za starejše, raje vzamejo k sebi domov?
Teh primerov ni bilo veliko in ocenjujemo, da je to le v redkih primerih optimalna odločitev. Vsak seveda ima možnost, da se odloči za odhod iz doma, vendar njim in njihovim svojcem svetujemo, da takšno odločitev predhodno temeljito pretehtajo – tudi z vidika zmožnosti izvajanja vseh previdnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom v domačem okolju. To zlasti velja pri selitvi iz doma za starejše, kjer se je pojavil sum na okužbo ali je bila ta že potrjena, saj je v tem primeru nujna samoizolacija starostnika, kar pa v domačem okolju ni vedno izvedljivo. Hkrati poudarjamo, da se varovanec, ko enkrat odide domov, v obdobju epidemije ne more več vrniti v dom za starejše.
S kakšnimi težavami se srečujejo domovi za starejše, ko se v njih pojavi okužba s koronavirusom, ali pri varovancih, ali zaposlenih? Kolikor je znano nam, v nobenem od domov za starejše ni zagotovljena stalna prisotnost zdravnika.
Glavna težava je, da domovi nimajo ustreznih prostorov za izolacijo in ustrezne varovalne opreme, niso usposobljeni in registrirani za bolnišnično zdravljenje in oskrbovanje velikega števila obolelih s covidom-19, saj za to nimajo niti ustrezne medicinske opreme niti dovolj številčnega kadra, ki bi bil v skladu z zakonodajo usposobljen za zdravljenje in oskrbo tovrstnih bolnikov. Domovi za starejše že v običajnih okoliščinah le z veliko mero požrtvovalnosti zagotavljajo ustrezno oskrbo stanovalcev, ne morejo pa prevzeti odgovornosti za zdravljenje okuženih, ki bi izpolnjevalo vse zakonske predpise in strokovne zahteve. Odgovorni zatrjujejo, da so bolnišnice pripeljali v domove, a v domovih še vedno ni zagotovljena niti prisotnost zdravnikov splošne medicine, kot je predpisana po veljavnem kadrovskem normativu. Prav tako niso zagotovljeni zdravniki specialisti in drugi zdravstveni delavci, ki so nujni za strokovno obravnavo stanovalcev s koronavirusom, in še vedno primanjkuje ustrezne osebne varovalne opreme. Menimo, da so vsi državljani upravičeni do najboljše zdravstvene obravnave in oskrbe v za to primernem okolju in ob primerni strokovni in kadrovski podpori. Zato zahtevamo, da odgovorni vsem državljanom, tudi stanovalcem v domovih za starejše, zagotovijo enak dostop do strokovnega zdravljenja.
Kako se, v primeru da se v nekem domu s starejšimi občani pojavi okužba, zavarujejo ostali zdravi varovanci?
V primeru okužbe je potrebna takojšnja ločitev obolelih od ostalih varovancev. Po navodilu ministrstva za zdravje naj bi v domovih preventivno pripravili tri cone, torej delitev na zdrave, potencialno bolne in obolele s covidom-19. A zaradi že omenjenih prostorskih in kadrovskih omejitev pri večini članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ta razdelitev ni izvedljiva. In tudi tisti domovi, ki lahko načrtujejo organizacijo treh con, lahko to storijo kvečjemu v primeru zelo majhnega števila stanovalcev s sumom na okužbo ali z okužbo. Seveda pa je težava tudi v ustrezni zaščitni opremi. Prav tako v SSZS menimo, da predlagana razdelitev ni ustrezna, saj dosedanje izkušnje iz slovenskih domov in iz tujine, na primer iz Hrvaške, kjer obolele dosledno nameščajo v za to določene bolnišnice, kažejo, da je širjenje virusa, ki povzroča bolezen covid-19, mogoče učinkovito zajeziti le z dosledno osamitvijo bolnih izven domov za starejše.
Je v domovih za upokojence prisotnega dovolj osebja, da lahko ti obratujejo normalno, ali je težava s kadrom? Imajo zaposleni na voljo dovolj zaščitne opreme?
Dejstvo je, da so domovi epidemijo pričakali polnozasedeni ter s hudo kadrovsko krizo in zastarelimi kadrovskimi normativi, ki že dolgo ne sledijo več potrebam varovancev. Trenutno je največ težav s pomanjkanjem kadra v domovih, kjer je tudi največ okužb. Na naš poziv, da se v domovih za starejše nemudoma prerazporedijo zdravstveni strokovnjaki, ki so usposobljeni za kakovostno in varno obravnavo starostnikov s koronavirusno boleznijo 19, ni bilo zadostnega odziva. Kljub vsemu je treba pohvaliti, da je nekaj zdravstvenega in negovalnega kadra tem domovom priskočilo na pomoč, a žal ne v takšni meri, kot bi bilo to nujno potrebno. Pri dobavi zaščitnih sredstev so domovi za starejše še vedno zelo odvisni od sprotnosti dobav iz blagovnih rezerv, in teh je še vedno premalo, posameznih artiklov pa sploh ni. Dejstvo je, da so domovi prisiljeni sami kupovati opremo na trgu po občutno višjih cenah, nekaterim pa na pomoč priskočijo še donatorji. Tudi danes si želimo boljšo dostopnost opreme, ki je potrebna v primeru obravnave oseb s sumom na okužbo ali potrjeno okužbo.
Kako se v domovih zagotavlja čim običajnejša življenjska dinamika? Kako se varovanci, ker so obiski prepovedani, povezujejo z domačimi, svojci? So prostočasne aktivnosti ukinjene?
Domovi v trenutnih razmerah veliko pozornosti poleg običajnih delovnih nalog namenjajo ohranjanju stikov med stanovalci in svojci, vključno z uporabo sodobne tehnologije za ohranjanje stikov. Prek svojih kanalov obveščanja vabijo sorodnike h klicu prek aplikacij, ki omogočajo videoklice, spodbujajo pa tudi običajne klice in pisanje pisem. Telekom Slovenije je vsem domovom omogočil brezplačno uporabo svojih mobilnih naprav za tri mesece, kar je nekatere domove razbremenilo skrbi, katere naprave uporabiti.
Opozorili ste, da okuženih upokojencev ne hospitalizirajo, ampak ostanejo kar v domu. Če pa jih v bolnišnico že sprejmejo, jih od tam tudi prehitro odpustijo, kot se to obeta v primeru Doma starejših Rakičan, ki smo ga omenili v uvodu. Kaj se dogaja?
Skupnost ostro nasprotuje poskusom nekaterih bolnišnic, da obolele starostnike še pred zaključkom zdravljenja vrnejo v domove za starejše – predvsem v tiste domove, kjer za zdaj ni drugih potrjenih primerov okužb, saj to ogroža zdrave varovance in povečuje možnosti za pojav novih žarišč okužb. Tovrstne premestitve so še posebej nerazumljive ob javnih zagotovilih, da bolnišnične zmogljivosti za oskrbo bolnikov s koronavirusno boleznijo 19 v tem trenutku niso preobremenjene. Prav tako slovenska zakonodaja in predpisi, kot sta zakon o nalezljivih boleznih in pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, določajo, da se bolnik z nalezljivimi boleznimi zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja bolezni osami. Kadar osamitev ni možna na njegovem domu, se bolnik osami v zdravstvenem zavodu, določenem za zdravljenje bolezni, kar lahko zagotovi visoko stopnjo varnosti pri preprečevanju širjenja bolezni. Ta določila se pri stanovalcih domov za starejše nenehno kršijo.
Ali se SSZS povezuje z vlado? Vam prisluhnejo? Obstaja komunikacija med vami in njimi?
Skupnost redno komunicira s pristojnimi institucijami, vendar pa si vsekakor želimo več posluha za priporočila in opozorila izvajalcev, ki najbolje poznajo razmere v praksi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zdaj vzpostavilo redne tedenske videokonference, na katerih sodelujejo izvajalci in predstavniki obeh pristojnih ministrstev. Upamo, da bo tudi to pripomoglo k boljši komunikaciji in učinkovitejšemu ukrepanju na tem področju.
(Polona Krušec, foto: SSZS)
***TRISTRANSKI FREESTYLE INTERVJU Citati: »Danes vemo, da bi morali več pozornosti nameniti tudi možnosti prenosa virusa prek asimptomatskih, torej navidezno zdravih posameznikov.« »Odločitev ministrstva za zdravje ob razglasitvi začetka druge faze, da se v bolnišnico ne nameščajo več vsi okuženi starostniki, temveč se ti izolirajo v domu samem, je napačna.« »Odgovorni zatrjujejo, da so bolnišnice pripeljali v domove, a v domovih še vedno ni zagotovljena niti prisotnost zdravnikov splošne medicine.« Fotopdopisi, če so potrebni (ni važno h kateri fotki gre kateri podpis). - Denis Sahernik je dejal, da na njihov poziv, da se v domove za starejše nemudoma prerazporedijo zdravstveni strokovnjaki, ki so usposobljeni za kakovostno in varno obravnavo starostnikov s koronavirusno boleznijo 19, ni bilo zadostnega odziva. - ***
