V javnosti so se po uveljavitvi odloka, ki ga je vlada sprejela 29. marca kot odziv na epidemijo novega koronavirusa, pojavili očitki, da je omejitev gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča neustavna. Vlada je ocenila, da je pobuda neutemeljena, in ustavnemu sodišču predlagala, naj jo zavrne, saj bi to imelo nepopravljive posledice za javno zdravje.
A ustavno sodišče je pobudo vendarle sprejelo v obravnavo. Začasno je zadržalo izvajanje 7. člena odloka, ki določa čas trajanja trenutnih omejitev in prepovedi gibanja, vendar brez časovne omejitve. Kot so zapisali v obrazložitvi sklepa, bo morala vlada do končne odločitve redno presojati o upravičenosti ukrepov iz odloka. Ob upoštevanju strokovnih razlogov mora nato ukrepe podaljšati, spremeniti ali odpraviti, o tem pa obvestiti javnost.
Kot je ocenilo sodišče, bi v primeru nadaljnjega izvrševanja odloka kot v primeru njegovega zadržanja v celoti lahko nastale težko popravljive ali celo nepopravljive škodljive posledice. Tako prepoved gibanja med občinami in zadrževanja na javnih krajih še vedno velja.
Z delnim zadržanjem odloka, ki ne posega v vsebino odrejenih ukrepov, pa je mogoče morebitne škodljive posledice za uresničevanje ustavnih pravic do gibanja in združevanja vsaj delno omejiti. Po drugi strani pa se ogroženost prebivalstva zaradi bolezni na ta način ne poveča, ocenjuje ustavno sodišče.
Kot so pojasnili v sklepu, so posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so odrejeni z odlokom, trajnejše narave, saj niso časovno zamejeni. Prepoved iz odloka namreč velja do prenehanja razlogov zanjo, kar pa po mnenju ustavnega sodišča ni nujno za dosego namena, ki ga odlok zasleduje.
Enak namen je namreč mogoče doseči tudi z določitvijo, da bo vlada sorazmernost ukrepov periodično preverjala in jih podaljšala samo, če bo glede na vsakokratne razmere in mnenje stroke glede širjenja bolezni ugotovila, da so še potrebni za doseganje ciljev, so še navedli v obrazložitvi.
Niso glasovali enotno
Ustavni sodniki o štirih točkah, ki sestavljajo sklep, niso glasovali enotno. O sprejemu pobude za oceno ustavnosti odloka so glasovali z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval Klemen Jaklič. Drugo in četrto točko sklepa, ki opredeljujeta omenjeno zadržanje izvajanja dela odloka in način njegove izvršitve, je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Jaklič in Marko Šorli.
Tretjo točko sklepa, ki opredeljuje zavrnitev predloga za zadržanje izvajanja odloka v preostalih točkah, pa je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnici Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs ter sodnik Rok Čeferin, vsi trije so napovedali tudi delno pritrdilna in delno odklonila ločena mnenja. Sodnika Jaklič in Šorli pa sta napovedala delno odklonilni ločeni mnenji.
Kdo jo je predlagal?
Ob vložitvi pobude za oceno ustavnosti so se sicer pojavila ugibanja o tem, kdo jo je sploh predlagal. Na ministrstvu za notranje zadeve so jo namreč prejeli v anonimizirani obliki.
Na ustavnem sodišču so v četrtek pojasnili, da je pobudnik dal predlog za prikritje identitete, v današnjem sklepu pa je tudi navedeno, da so pogoji za to izpolnjeni. Tako tudi danes objavljena odločitev ustavnega sodišča pobudnika ne razkriva, je pa navedeno ime odvetniške družbe, ki tega pobudnika zastopa. Gre za odvetniško družbo Fincinger.
