Zaprtje meja zaradi epidemije koronavirusa že povzroča sive lase savinjskim in koroškim hmeljarjem. Potrebujejo namreč več sto sezonskih delavcev, da bodo hmelj spravili na vodila, sicer bo ta ostal na tleh. Računali so predvsem na delavce iz Romunije in Hrvaške, s katerimi so že sodelovali, težavo pa v danih razmerah predstavlja prehod z Madžarske in Hrvaške v Slovenijo. »Edina možnost, da pridejo k nam pravočasno, je, da bi država organizirala skupinski prevoz z avtobusom, ki bi prečkal meje brez vmesnih postankov, torej brez tveganja za okužbo,« je pred dnevi predlagal Branko Ravnik, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Najprej olajšanje, nato hladen tuš
Združenje hmeljarjev Slovenije je za pomoč zaprosilo kmetijsko ministrstvo, nato pa uspelo dobiti dovoljenje za nadziran prevoz delavcev čez Madžarsko; prva »pošiljka« 193 romunskih delavcev naj bi v Slovenijo prispela že minuli konec tedna, in sicer s petimi avtobusi, kmalu naj bi sledila nova skupina. Predsednik združenja Janez Oset je povedal, da bodo imeli vsi delavci za primer bolezni romunsko agrozavarovanje za 45 dni, pred vstopom na avtobus pa tudi potrdilo, da so zdravi oziroma da niso okuženi z novim koronavirusom.
Po določbi iz protikoronskega zakona lahko zavod za zaposlovanje ob povečanih potrebah po sezonskem delu čakajoče na delo doma napoti na delo na kmetijo oziroma v podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Skoraj hkrati z novico, da bo sezonska delovna sila za hmeljarje zagotovljena, pa je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec sporočila, da romunskih delavcev ne bo, saj je tveganje za širitev bolezni covid-19 za zdaj še preveliko. »Epidemija je na področju kmetijstva povzročila zaplete glede zagotavljanja potrebne pomoči pri spomladanskih opravilih, še posebej pri hmeljarjih, ki vsako sezono za pomoč na hmeljiščih uporabijo veliko delavcev iz tujine. Letos pa se napovedana pomoč delavcev iz Romunije zaradi krize in varovanja javnega zdravja ne bo mogla uresničiti, saj so vsi prihodi do nadaljnjega preklicani.«
Domači delavci imajo znanje
V Hmelj Dornava jih po besedah direktorja Mitje Šegula najem sezonske delovne sile za zdaj še ne skrbi. »Trenutno ne delamo, torej tudi ni potrebe po sezonskih delavcih. Dodatno delovno silo bomo seveda potrebovali, vendar še ne vemo, kdaj natančno bo to in od kod bodo delavci. Ni še torej povsem jasno, kako se bomo organizirali, lahko pa z gotovostjo rečem, da ne bomo najemali sezonskih delavcev iz Romunije.«
O sezonskih delavcih smo povprašali tudi največjega Prleškega vinarja, Puklavec Family Wines, kjer so zimska dela v svojih vinogradih končali konec marca. »Takrat je delalo 17 naših stalnih sezonskih delavcev, gre za domačine, zdaj nas čaka slab mesec presledka, potem se dela spet začnejo, saj pride na vrsto pletev,« je pojasnil Branimir Žličar, vodja vinogradništva. Kar se tuje sezonske delovne sile tiče, so v Puklavec Family Wines previdni, saj je pri delu v vinogradih zelo pomembno, da imajo delavci zanj dovolj znanja. »Sicer lahko naredijo več škode kot koristi. Lani smo na primer za čas trgatve najeli Ukrajince, a se ni izšlo, saj izkušnje niso bile dobre, zato tega letos gotovo ne bomo ponovili. Poleg tega je tu precej zapletena tudi naša zakonodaja, stroški so previsoki, učinek preslab.«
Kako bo v pirhodnje, še ni jasno
Tudi Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, pravi, da sezonskih delavcev večina kmetijskih panog v tem trenutku še ne potrebuje. »Kar je v dani situaciji kar sreča. Potrebovali pa jih bodo tako kmetje, vinogradniki kot sadjarji, a najbrž vsi računajo, da se bodo razmere glede epidemije sčasoma umirile in situacija stabilizirala, posledično pa tudi trg sezonske delovne sile.«
Na kmetijskem ministrstvu pa zaradi onemogočenega prihoda tujih sezonskih delavcev intenzivno iščejo alternativne rešitve; med drugim so se povezali s študentskimi servisi za pomoč študentov in republiškim zavodom za zaposlovanje za aktivacijo brezposelnih oseb. »Sočasno se usklajujemo tudi s pristojnimi resorji za ureditev vseh potrebnih podlag, da bi se v začasno delo v kmetijstvu lahko vključili vsi državljani, ki bi to želeli ter jim možnosti in čas to tudi dopuščajo,« je še dejala Pivčeva in obenem opozorila, da bo tudi pri aktivaciji »domačih sezoncev« treba upoštevati vse varnostne napotke in pravila, ki veljajo za delo in gibanje v času epidemije.
Rešitev skrita v protikoronskem zakonu
A če do pomanjkanja delovne sile pride in bo verjetno do tega tudi prišlo, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano očitno že našli rešitev. To ne bodo (le) študenti in brezposelni, ampak tudi množica zaposlenih, ki so jih podjetja zaradi epidemije covid-19 poslala na začasno čakanje na delo.
V prvem protikoronskem zakonu, ki je začel veljati v soboto, se je znašla tudi posebna določba, po kateri lahko zavod za zaposlovanje ob povečanih potrebah po sezonskem delu tovrstne delavce napoti na delo na kmetijo oziroma v podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Delavci z njimi sklenejo pogodbo o začasnem oziroma občasnem delu.
Ali bodo prisiljeni v opravljanje sezonskega dela, kako jih bodo izbirali in koliko ljudi bo v naslednjih mesecih potrebovala domača kmetijska in živilsko-predelovalna industrija, za zdaj ni znano. Podrobnejše pogoje opravljanja dela bo namreč vlada določila šele naknadno.
»Mizerno plačilo za težaško delo«
V organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito pravic prekarnih delavcev, so že kritični do napovedanega »zaposlovanja« delavcev na čakanju in opozarjajo na neustrezne razmere pri sezonskem delu.
»Bedo, za katero ljudje niso sami krivi, se poskuša izkoriščati in jih dodatno sankcionirati tako, da jih pošiljamo opravljati težaška dela,« je za necenzurirano.si povedal Borut Brezar, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Sprašuje se, kakšne sankcije bodo doletele delavce na čakanju, če zavrnejo sezonsko delo. Bodo ostali brez nadomestila plače? Bodo podjetja želela zagnati proizvodnjo in ugotovila, da nimajo delavcev, ker ti delajo v nasadih?
Opozoril je, da v sezonskem delu pogosto končajo ljudje z dna, ki težko preživijo. Zato so prisiljeni opravljati delo, ki je velikokrat nevarno zdravju, zanj pa prejemajo mizerno plačilo.»Težaško delo v vročini, pri čemer se stranišče in voda nahajata na drugem koncu delovišča. Ogromno je tudi dela na črno,« je dejal Brezar.
»Naloga države v teh časih bi morala biti, da pomaga ljudem, ne da poskušajo ohranjati pri življenju panoge, ki slabo plačujejo delavce. Morali bi sankcionirati takšne delodajalce, ne da jim pošiljajo poceni delovno silo,« je dodal.
»Ministrica, a vas vsaj malo ni sram?«
V Gibanju za dostojno delo opozarjajo, da v sezonskem delu pogosto končajo ljudje z dna, ki težko preživijo. Zato so prisiljeni opravljati delo, ki je velikokrat nevarno zdravju, zanj pa prejemajo mizerno plačilo.
Potem ko je kmetijska ministrica pozvala slovenske državljane, da se v čim večjem številu pridružijo kmetom pri nujnih delih v kmetijstvu, saj »moramo zdaj združiti moči, da bi ohranili proizvodnjo slovenske hrane«, glede plačila pa dodala, da »država, razen v izjemnih okoliščinah, v cenovna razmerja ne sme posegati«, se je z javnim pismom ostro odzval tudi vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić in Pivčevo vprašal, ali je ni ob takem apokaliptičnem apelu vsaj malo sram. Da je ministrici gotovo znano, je med drugim zapisal, da je minimalna urna postavka za tako delo za lani znašala 4,95 evra na uro in ni omogočala minimalne plače, tako pa naj bi bilo tudi letos. Obenem jo je spomnil, da se višino najnižje bruto urne postavke določi enkrat letno, kar je v pristojnosti vodstva kmetijskega ministrstva, torej izključno v njeni pristojnosti.
Med Lukićevimi očitki Pivčevi je tudi začasno in občasno delo v kmetijstvu, ki naj bi ga iztrgala iz okvira delovne zakonodaje, poleg tega pa zanj postavlja tarife, ki so pod minimalno plačo, se dogovarja za konvoje poceni sezonskih delavcev iz Romunije in BiH ter slednjič poziva na pomoč državljane, ki nimajo neposrednih pravic iz delovnega razmerja. Namesto tega bi bilo veliko bolje, če bi »zavihala rokave« in vsem sezonskim delavcem v kmetijstvu zagotovila ustrezno plačilo in neposredno delovnopravno varstvo. »Berem, da je bila plača ministra v prejšnji vladi 4817, v tej vladi pa je 5211 evrov. Torej se da poskrbeti za dvig plačila, kajne?«
V Nemčiji in Italiji iščejo sto tisoče ljudi
Do lani so pri sezonskem delu v Sloveniji pomagali večinoma najeti tujci, ki pa jih zaradi zaprtja meja več ni. Vsaj ne v tolikšnem številu, da bi pravočasno pobrali ves hmelj, jabolka, grozdje in preprečili uničenje pomembnega dela pridelka sadja in zelenjave.
Z enakimi težavami se v času epidemije srečujejo v Nemčiji, kjer potrebujejo 300 tisoč sezonskih delavcev, ali pa v Italiji, kjer za delo v nasadih in na njivah iščejo 250 tisoč ljudi. Glede na to, da so urne postavke za tovrstno delo v zahodnih državah bistveno višje kot pri nas, pa bomo očitno morali poseči po domači delovni sili.
