Ob tem je dodal, da jim primanjkuje le najbolj zahtevnih mask standarda FFP2 in FFP3, ki so namenjene predvsem medicinskemu osebju. "S temi bo treba zelo varčevati, da jih ne bomo dajali nikomur drugemu kot zdravstvu," je dejal prvi mož civilne zaščite, ki tudi na vprašanje, kaj lahko pričakujejo v kratkem, ni mogel odgovoriti, saj je to v pristojnosti zavoda za blagovne rezerve oziroma gospodarskega ministrstva, kjer načrtujejo nabavo, medtem ko sami kakšen dan ali le nekaj ur prej prejmejo obvestilo in v ta namen pripravijo prostor v skladišču ali izvedejo transport.
Kot je pojasnil Srečko Šestan, pristojnim tudi ves čas sporočajo potrebe. Nenazadnje je medresorsko skupino ustanovilo ministrstvo za obrambo, katerega del je tudi civilna zaščita, ki ima v njej nekaj članov, vodi pa jo njihov državni sekretar, zato so ves čas vpeti v zagotavljanje zaščitne opreme.
Velika večina doslej razdeljene opreme je po njegovih besedah šla v zdravstvene ustanove, pri čemer delilnik pripravlja ministrstvo za zdravje, oni pa opremo zgolj dostavijo na različne naslove.
"Prejšnji teden, ko je oprema prihajala, smo se dogovorili, da lahko 30 odstotkov porabimo izven zdravstva, torej za vse ostale, ki jo potrebujejo. Ker vemo, da je vsega premalo, tudi teh 30 odstotkov doslej še nismo porabili. Več kot 90 odstotkov je doslej šlo za zdravstvo, kar je tudi prav," je dejal Šestan.
Celotna delitev zaščitne opreme na nižji ravni poteka preko občinskih štabov civilne zaščite. Zelo dobrodošle za zaščito osnovne populacije pa so po mnenju Šestana vse na hitro vzpostavljene proizvodnje zaščitnih mask.
Med prejemniki večine opreme so bolnišnice, druge zdravstvene ustanove, domovi starejših občanov, lekarne ter delujoče zobozdravstvene ustanove, preostali manjši delež pa gre za ostale ustanove, ki sodijo pod posamezna ministrstva ali delujejo na ravni občine, torej tudi pogrebni zavodi, zapori, taksisti, službe za varovanje in podobno.
Kot zagotavlja Šestan, vse potrebe beležijo in tiste najbolj nujne tudi pokrivajo. O tem, da nekateri stalno opozarjajo na kritične razmer glede razpoložljive opreme, kakršen je tudi primer Šmarja pri Jelšah, pravi, da ne more ocenjevati ali to drži. Prepričan pa je, da je prav v ta dom in občino šlo veliko zaščitne opreme. "Ali je to dovolj ali ne, oni verjetno sami najbolje vedo. Treba pa je razumeti tamkajšnje razmere in da je nekaj več vznemirjenja," meni Šestan.
Šele v tretjo kategorijo sodijo vsi ostali, med katerimi so tudi podjetja, kjer poteka proizvodnja. Tam, kjer res ni nekaj specifičnega, po njegovem ne potrebujejo omenjene opreme, seveda pa morajo upoštevati osnovne higienske in druge ukrepe. "Za dobavo opreme bodo namreč prišli na vrsto zadnji, je pa marsikatero podjetje medtem že zaprlo proizvodnjo, a ne zaradi pomanjkanja zaščitne opreme, pač pa zaradi splošnih gospodarskih razmer," pravi poveljnik civilne zaščite.
Celotna delitev zaščitne opreme na nižji ravni poteka preko občinskih štabov civilne zaščite. Zelo dobrodošle za zaščito osnovne populacije pa so po mnenju Šestana vse na hitro vzpostavljene proizvodnje zaščitnih mask.
Gasilci po nekaterih informacijah v posameznih občinah pomagajo tudi pri razdeljevanju mask po gospodinjstvih. Šestan pravi, da sami navodil v tej smeri niso dajali, ni pa nič narobe, če pomagajo tudi pri takšnih opravilih. "Seveda pa na ravni države gasilce hranimo za morebitne hujše stvari, če bi se slučajno zgodile, zato bi bilo boljše za ta namen porabiti druge prostovoljce," je še dodal.
Sodelovanje med vsemi pristojnimi na državni ravni je ocenil kot zgledno. Tudi odločitev vlade o imenovanju kriznega štaba za čas, ko so se ministri uvedli v delo, je bila po njegovem dobra. "Ko je premier ocenil, da so to dosegli, je krizni štab razpustil. Menim, da je odločitev pravilna, sam pa z vsemi ministri in ostalimi sodelujem zelo dobro," je še zaključil Šestan.
