Znanstveniki in strokovnjaki z vsega sveta združujejo moči v boju proti pandemiji novega koronavirusa. Na Kitajskem so začeli cepivo testirati na prostovoljcih, v sedmih evropskih državah pa so v nedeljo začeli klinično testiranje štirih eksperimentalnih zdravljenj bolezni covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus.
Prizadevanjem pri iskanju zdravila so se pridružili tudi slovenski raziskovalci, ki so osnovali skupni projekt odprte znanosti, pri katerem sodelujejo raziskovalci z več univerz, med drugim Univerze v Mariboru, zasebni sektor (IntelliMol) ter Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.
Oddaja računalnika za analizo
Slovenski Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo (COBIK) je v sodelovanju s slovenskimi in tujimi podjetji, raziskovalnimi inštituti in univerzami začel razvoj cepiva za covid-19. Razvoj cepiva bi lahko po njihovi oceni trajal manj kot leto dni, lahko pa tudi nekaj let.
Skupina je pripravila projekt, v katerem lahko v boju proti koronavirusu sodeluje širša javnost. Namen projekta je analizirati molekulske spojine in pomagati pri iskanju zdravila. »S skupnimi močmi smo razvili programsko opremo, ki jo lahko enostavno namestite na svoj računalnik in tako pomagate pri iskanju nujno potrebnega zdravila, s katerim se bomo lažje borili proti nevidnemu sovražniku današnjega časa,« je zapisano na spletni strani Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
Analiza in iskanje ustrezne molekulske spojine lahko tako poteka na vašem računalniku, na katerega si lahko naložite manjši program. »Program izkorišča moč vašega računalnika le takrat, ko ga vi ne potrebujete. Rezultate nato pošilja na strežnik, kjer se zbirajo za kasnejšo analizo,« zagotavljajo v Centralni tehniškiknjižnici in poudarjajo, da je program popolnoma varen. Na računalnik ga lahko naložite prek posebne spletne strani (http://koronavirus.ctk.uni-lj.si/skupnostna-znanost), na kateri so predstavljene tudi podrobnosti raziskave. Obdelava za en paketek na povprečnem računalniku traja okoli ene ure. Računalniški program deluje na vseh treh platormah, Windows, MacOS in Linux.
To sicer ni edini možni način sodelovanja pri projektu. Potrebujejo prostovoljce, med drugim raziskovalce in študente biokemije, kemije, farmacije in podobnih ved, ki bi lahko sodelovali pri izdelavi strategije in tehnični izvedbi projekta.
Sledenje okužbam v realnem času
Svoj delež bi rad prispeval tudi neprofitni nevladni Inštitut Bled, ki združuje znanstvenike z različnih področij raziskav in razvoja. Inštitut želi s projektom traCor izdelati mobilno aplikacijo, prek katere bi lahko posameznik v realnem času spremljal širjenje koronavirusa.
TraCor bo deloval tako, da bo zbiral podatke iz vseh javnih virov in informacij, ki jih bodo uporabniki samovoljno delili, pojasnjuje inštitut. »S kombiniranjem in navzkrižnim preverjanjem podatkov bo traCor najbolj natančno orodje za spremljanje in napovedovanje širjenja koronavirusa,« zagotavljajo.
Sistem bi deloval tako, da bi uporabnik lahko prek aplikacije anonimno oddal podatke o lokaciji in zdravstvenem stanju, ki bi jih nato obdelala umetna inteligenca. Aplikacija bo na voljo kot mobilna aplikacija in tudi spletna stran.
TraCor bo zasnovan tudi za pošiljanje opozoril uporabnikom, če bi bili v bližini okuženega uporabnika ali visoko tvegane lokacije. Na podlagi starosti in zdravstvenega stanja uporabnika pa bo izračunal tveganje za vstop na določena območja. »Prav tako lahko uporabnik v stiski uporablja traCor za pošiljanje opozoril, če potrebuje zaloge hrane,« pojasnjujejo na inštitutu.
Za izvedbo projekta potrebujejo produktne oblikovalce, fullstack razvijalce, podatkovne znanstvenike in inženirje, inženirje za strojno učenje, prevajalce in drugo osebje. Ob tem na inštitutu poudarjajo, da »ne pričakujejo niti ne želijo nobenega finančnega donosa od naložbe«.
