Uradni statistični podatki kažejo, da je kmečka pokojnina, pa čeprav v kombinaciji z drugimi zavarovanji, podpovprečno nizka v primerjavi s povprečno pokojnino v državi.
V skupini starejših oseb, ki so nekoč sebe in svoje družine preživljale z opravljanjem kmetijske dejavnosti, je namreč stopnja revščine in socialne ogroženosti največja, še posebej pa so ogrožene za delo nezmožne starejše ženske, ki so na kmetijah ostale same, saj njihovi prihodki ne zadostujejo za normalno preživetje. Vzroke za takšen položaj starejšega kmečkega prebivalstva lahko iščemo tudi v močno deprivilegiranem položaju glede na ostale delavce, saj v primerjavi z njimi niso bili v enakem obsegu vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kasneje so se te krivice sicer popravile, kmečke pokojnine pa kljub temu v povprečju ostajajo pod pragom revščine. Državni zbor je konec preteklega leta sprejel novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki od 1. januarja letos prinaša kar nekaj novosti tudi za kmečke zavarovance, saj bodo tudi zanje veljali dvig najnižje pokojnine, in sicer za osebe, ki so pretežni del svoje zavarovalne dobe dopolnile v zavarovanju za ožji obseg, dvig odmernih deležev pokojnine ter njihova postopna izenačitev glede na spol in ugodnosti v zvezi z odložitvijo upokojitve.
Plačevali vse življenje, danes pa reveži
»Kmetom, ki so bili pretežni del svoje zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg, novela zakona prinaša dvig pokojnine, in sicer za 3,5 odstotka, vendar postopoma do leta 2025, kar bo ob trenutni pokojninski osnovi v praksi pomenilo okoli 30 evrov več pokojnine na mesec. Na videz gre sicer za všečno gesto zakonodajalca, pa vendar smo zahtevali bistveno višji dvig teh najnižjih pokojnin,« pravijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. »Naš predlog je bil izenačitev te pokojnine z višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je trenutno 402,18 evra. Gre za povsem upravičen predlog, s katerim smo pravzaprav želeli najnižjo pokojnino izenačiti z višino denarne socialne pomoči. Kmetje so namreč dolga leta vplačevali v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja s pričakovanjem, da si bodo s temi vplačili zagotovili finančno varnost za starost. Vse življenje so posvetili težaškemu delu na kmetiji, s katerim so težko plačevali prispevke. Danes pa so, še posebej tisti, ki niso zmogli vplačil za širši obseg, globoko pod pragom revščine in prejemajo za okoli 180 evrov nižje pokojnine, kot znaša denarna socialna pomoč, do katere je ob izpolnitvi predpisanih pogojev sicer upravičen vsak.«
Zaradi dolgov v smrt
Niso pa v težkem socialnem položaju le kmečki upokojenci, kot je slišati iz pogovorov z ljudmi na terenu, ampak tudi aktivni kmetje, ki s svojim delom na kmetiji ne zaslužijo dovolj, da bi lahko preživljali sebe in svoje družine, pa tudi taki, ki so šli v investicije za izboljšanje svoje dejavnosti, a se jim kalkulacije niso izšle in ne zmorejo pokrivati stroškov. Ker se ne želijo javno izpostavljati, smo se obrnili na pristojne institucije, da bi dobili uradne podatke o zadolženosti slovenskih kmetij, vendar jih ne zbirajo ne na kmetijskem ministrstvu ne na kmetijsko-gozdarski zbornici. Da »banka kreditov ne vodi po 'kmetijah', temveč po imenih in priimkih kreditojemalcev, zato s tem podatkom ne razpolagamo«, pa so nam sporočili z Deželne banke Slovenije in dodali, da na splošno velja, da so kmetje redni plačniki in da se težave pri odplačevanju pojavljajo redko.
Propad zaradi bolnih živali
Večina žalostnih zgodb ostane skrita, saj ljudje svoje tegobe obdržijo zase, je pa bila lani predstavljena tudi usoda kmečke družine iz Slovenskih goric, ki se je zaradi spleta okoliščin znašla v velikih dolgovih, ki ogrožajo obstoj nekdaj velike kmetije s 150 glavami živine. Pred petimi leti so kupili teleta, ki pa so bila bolna, zato se je bolezen razširila po hlevu in jih z vsakim novim poginom živali pahnila globlje v finančno stisko. Na leto jim je namreč poginilo od 20 do 30 telet, kar je pomenilo velik izpad dohodka. Da bi se rešila iz težav, sta zakonca, ki imata tri otroke, po nasvetu banke najela kredit za 300.000 evrov in se tako skupaj z najetim lizingom za stroje v vrednosti 70.000 evrov do vratu »zakreditirala« za 30 let. Njuni mesečni stroški tako znašajo 6000 evrov, ki jih zaradi bolezni goveda v hlevu ne zmoreta pokrivati, zato se nabirajo neplačane položnice in jima grozi izguba kmetije.
