Novice Svet24

Irena Mg

Naša sogovornica pravi, da če bi morala z eno besedo opisati trenutno vzdušje, bi bila beseda, ki bi jo izbrala, strah. Pravi, da je ta vzniknil že ob pojavnosti prvih okužb s koronavirusom v Sloveniji, ker so javnost dosegale neusklajene informacije. Na eni strani zagotovila, da razlogov za paniko ni, na drugi strani pa se to ni skladalo s tem, kako hitro se je situacija spreminjala in postajala vse bolj resna. Andreja Tasič pravi, da je prisotnost strahu tudi posledica ne prav spretne komunikacije pristojnih z javnostjo. »Tako zdaj med ljudmi prevladujeta dve reakciji; brezbrižnost in panični odzivi. Kaj naj s tem storimo? Najprej naj poudarim, da je v DNK našega naroda vgrajeno prepričanje, da o čustvih ni dobro govoriti, kar je narobe. Če se ne bomo odprli svojim občutkom in o njih pričali, se bo vse skupaj samo potenciralo. Pogovarjajmo se med sabo o doživljanju tega zahtevnega časa, povezujmo se, izlijmo si čustva. Veliko lažje nam bo,« pravi uvodoma.

Ne zanikajmo strahu

Svetuje nam, naj damo čustvom besede, ker ko jih izgovorimo in poimenujemo, izgubijo svojo moč. »Vem, da nismo navajeni, ampak kdaj bo čas za to primernejši, kot je zdaj? In morda v tem, ko boste z nekom o tem govorili, najdete skupno rešitev, morda najdete novo vez, morda se vam bodo odkrili popolnoma novi svetovi. Dokler nas je strah in dokler ta strah zanikamo, refleksija in poglabljanje vase nista mogoči. Ker nas tale strah hromi, ker ne dovoli razmišljanja, ga potisnemo nekam globoko in se delamo pogumne.«

Glede na to, da odrejeni ukrep s strani države ne dovoljuje socialnih stikov, nas Tasičeva spomni, da imamo imenitno orodje, sodobno tehnologijo, ki nam v svoji raznovrstnosti ponuja obilo možnosti povezovanja z zunanjim svetom prek klepetalnic, aplikacij za govorne in celo videoklice in podobno. »Izkoristimo sodobne tehnološke pripomočke; telefon in računalnik. Povežimo se prek njih s prijatelji, domačimi, s starimi starši. Morda bi prav njih lahko povprašali, kako so oni, ki so že šli skozi podobno težke čase, vojne in druge katastrofe, preživeli huda obdobja,« predlaga.

Pomagajo lahko rutina, obredi

Zavedati se moramo, kot še pove terapevtka Andreja Tasič, da v tem nismo sami. »Vsi smo na istem; vsak zase, a na nek način povezani. In prav skupaj smo močnejši. V veliko uteho narodu bi tudi bilo, če bi država v svoje krizno komuniciranje vpletla osebo, ki ima znanja psihološke narave, saj bi jim pomagala naslavljati narod v težkem času,« meni.

Twitter

Na vprašanje, kako prestati dneve doma, saj so pristojni dali navodilo, naj se samoizoliramo, Tasičeva odgovarja, da bo to verjetno za večino izziv. »Smotrno je v svoj vsakdan vnesti nek red, urnik, rutino, da ne bo vladal kaos še doma. Dobro si je skozi dan 'nastaviti' nekaj točk, sidrišč, katerih se oprimemo. Morda si omislimo popoldansko čajanko ali večerno klepetanje … Vsekakor pa je treba zdaj, ko so otroci doma, točno določiti čas, ki ga bodo ti namenili za šolo, igro in ostalo. Predvsem pa ne pozabimo, seveda upoštevajoč vsa navodila in ukrepe, iti ven, v naravo. Izpostavila bi tudi, da se moramo o tem, kar se dogaja, in svojih občutkih pogovarjati tudi z otroki. Ti namreč čutijo negotovost, tesnobo odraslih. Otroci bodo mirnejši, če se bodo pogovarjali s starši, ki jim bodo pojasnili, zakaj je ta hip njihovo življenje, kakršno je.«

Naša odgovornost

Najpomembnejša sporočila za ta čas, ki jih želi prenesti naša sogovornica, pa se nanašajo na solidarnost, človečnost. »Zdaj res ni čas za egoizem in nonšalanco, zdaj je čas, da smo človek človeku v najglobljem pomenu. Pazimo torej nase, a ob tem mislimo tudi na druge, pomagajmo si. Izkažimo sočutje na primer sosedi, ki potrebuje sladkor ali kakršnokoli drugo dobrino, pomoč. To je pomembno ta hip.«

Imeti upanje je v tem času ključno, poudarja naša sogovornica. »Čeprav bo najbrž minilo še kar nekaj časa do 'konca' in čeprav nas na tej poti čaka še marsikaj, poskušajmo gledati proti svetlobi in upanju,« poudarja. 

Veliko tega je že vzniknilo. Facebook in druga družbena omrežja so začele preplavljati ponudbe za pomoč ali fotografije, ki pričajo o srčnih praksah Slovencev. »Na oglasno desko bloka smo napisali, naj starejši, če potrebujejo pomoč, sploh če potrebujejo kaj iz trgovine, povedo, mi, mlajši, pa jim bomo šli to nakupit in jim pustili pred vhodnimi vrati. Samo naj ne hodijo ven. Pazimo drug na drugega. To je najmanj, kar lahko zdaj storimo,« je samo ena od lepih gest, ki so se pojavile v enem od ljubljanskih blokov.

Strokovnjaki so vam na voljo

»Ne kažimo s prstom na nikogar. Ne rinimo v sovraštvo. Osredotočimo se na to, da smo tu drug za drugega,« so še zaključne misli Tasičeve, ki dodaja, da v kolikor bodo ljudje v stiskah, naj le poiščejo pomoč. Marsikateri terapevt ali psiholog je tudi zdaj na voljo za telefonski nasvet ali nasvet prek videoklica. Z le nekaj kliki je na internetu mogoče dobiti precej kontaktov omenjenih strokovnjakov.