Kakšno finančno škodo bo povzročil koronavirus, je nemogoče oceniti. Ne ve se, koliko časa bodo trajale izredne razmere, ne ve se, koliko podjetij bo propadlo, koliko ljudi ostalo brez dela. Recesija v Evropi, ki je že nekaj časa trkala na vrata, je zdaj skorajda neizbežna. Dobra stran tega je, da večina držav že sprejema ukrepe za blaženje negativnih ekonomskih učinkov epidemije. Slovenija ni izjema. Naša vlada je pripravila ukrepe v višini skoraj milijarde evrov, nekaj v obliki garancij in razširitev že sprejetih ukrepov za spodbujanja podjetništva, nekaj pa je takih, za katere bo treba dodatno poseči v proračunsko malho. Ta bo zaradi zaustavitve gospodarstva zagotovo manj polna, saj bodo podjetja vanjo vplačala manj davkov. Zaradi nakupovanja zalog bo takojšen učinek krize malce omililo več pobranega davka na dodano vrednost, a večjega učinka to ne bo imelo.
Varčevanje v javni upravi
Vlada je tako že v soboto na seji sprejela sklep, da bo potreben rebalans proračuna za leto 2020. Zato so začasno zadržali izvajanje proračuna za vse neposredne proračunske uporabnike. Po razpoložljivih podatkih imajo trenutno vsi neposredni proračunski uporabniki še proste pravice porabe v višini približno 400 milijonov evrov. Da bo denarja dovolj za vse, se je odločila vsem sredstva zmanjšati za 30 odstotkov. Ministrstva in ostali neposredni proračunski uporabniki morajo tako za tretjino zmanjšati: izdatke za blago in storitve, subvencije, transferje neprofitnim organizacijam in ustanovam, druge tekoče in domače transferje, tekoče transferje v tujino ter investicijske odhodke in investicijske transferje. Nedotaknjene ostanejo le plače. Denar, ki ga bodo na ta način prihranili, bo namenjen za zajezitev in odpravo posledic epidemije koronavirusa.
Denar malce dražji
Kljub drastičnim varčevalnim ukrepom pa je le malo verjetno, da bi to krizo rešili brez dodatnega zadolževanja. To je že ob nastopu svoje funkcije omenil novi finančni minister Andrej Šircelj in pripomnil, da je škoda, da se nismo zadolžili takoj, saj naj bi se pogoji za zadolževanje za Slovenijo že poslabšali. Res je, da se je zahtevani donos na slovenske obveznice z desetletno ročnostjo za malenkost zvišal in je iz negativnega območja skočil na 0,3 odstotka, a pogoji za zadolževanje so k sreči še vedno dokaj ugodni.
Neomejeni krediti
Največ negotovosti je še vedno pri samostojnih podjetnikih, za katere vlada še pripravlja ukrepe. Znani naj bi bili v naslednjih dneh.
Deloma so k temu pripomogli ukrepi Evropske centralne banke (ECB), ki je za odkupe državnih obveznic namenila dodatnih 120 milijard evrov, del česar lahko za poceni zadolževanje izkoristi tudi naša vlada. Poleg tega pa so se pri ECB odločili, da bodo odkupovali tudi delnice podjetij, s čimer bodo tudi njim omogočili relativno poceni zadolževanje. Poleg tega bo ECB med junijem 2020 in junijem 2021 uvedla ugodnejše pogoje glede obrestne mere in dovoljenega obsega zadolžitve, centralne banke pa bodo proučile tudi sprostitev zahtev glede dovoljenih instrumentov zavarovanj. A vlagatelji so pričakovali tudi znižanje obrestne mere za depozite, kar pa se ni zgodilo. Tako smo prejšnji teden na borzi videli pogrom, kakršnega še ni bilo. Indeks Stoxx600, ki beleži »počutje« najboljših evropskih delnic, je prejšnji teden padel za 31 odstotkov. Stanje na finančnih trgih v Evropi se je izboljšalo šele, ko je nemški finančni minister obljubil posojila v neomejenem znesku za podjetja, ki jih je prizadela epidemija koronavirusa.
Kaj pa Slovenija?
Tudi v Sloveniji je vlada napovedala možnost najemanja ugodnih kreditov za reševanje likvidnostnih težav podjetij. Posojila naj bi bila na voljo v naslednjih nekaj dneh. Veliko skrbi imajo tudi posamezniki, ki jih bremenijo hipotekarni in potrošniški krediti. V Italiji so že izdali moratorij na plačevanje hipotekarnih kreditov. V Sloveniji tovrstnih ukrepov še ni na vidiku, je pa dobra novica za tiste, ki so se odločili za spremenljivo obrestno mero pri hipotekarnih kreditih, da je euribor še vedno krepko negativen in bo, kot kaže, tak ostal še dolgo časa.
