Arsenovič seje zahvalil 250 gasilcem, ki so sodelovali v intervenciji in imajo požar zdaj vendarle pod nadzorom. Ob tem je poudaril, da pri Surovini ne gre za javno podjetje v lasti občine, pač pa za samostojno gospodarsko družbo, ki opravlja dejavnost ravnanja z odpadki. "Tudi njim pa ni lahko, saj vemo, da se z odvozom zapleta tako na državni kot na mednarodni ravni," je dejal župan, ki meni, da je tokratni požar še en signal več, da je treba čim prej razmisliti o termični obdelavi odpadkov. Kot je dodal, so državni organi in inšpekcije na delu, podjetje pa mora poskrbeti za to, da ne bo življenje ljudi v Mariboru zaradi njih slabše.
V zvezi s pobudami nekaterih svetniških skupin za sklic izredne seje o omenjeni problematiki, za kar naj bi bilo zbranih tudi že dovolj podpisov, je Arsenovič dejal, da bodo o tem zagotovo razpravljali na redni seji. "Če bodo zahtevali izredno sejo, pa bodo predlagatelji morali predložiti ustrezno gradivo in vedeti tudi, o čem se bomo pogovarjali. Mi delamo vse, kar je potrebno in mislim, da pri tem izredna seja ne bo pomagala," je dejal mariborski župan.
Tezančani s peticijo
Po drugi strani pa Arsenovič povsem razume Tezenčane, ki so že začeli podpisovati peticijo, saj ne gre samo za njih, pač pa je v ponedeljek dim vonjal ves Maribor. Zato gre za težavo vsega mesta in smeti, ki vse bolj postajajo problem, meni župan, ki pričakuje hitro ukrepanje države tako, kar se tiče odvoza smeti, kot nekih dolgoročnih rešitev.
Ob tem je spomnil, da so tudi njihovi odloki jasni in da nihče, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne sme okolja dodatno obremenjevati. Zato kakšen nov odlok po njegovem ni potreben, saj imajo to že vse zapisano. Dan po požaru sicer po njegovih informacijah v zraku ni več povišanih PM10 delcev.
Goreli so nenevarni odpadki
Direktor Surovine Jure Fišer je povedal, da bodo gasilci popoldne zaključili z intervencijo, pri njih pa bo ostala požarna straža. Do takrat bodo odstranili še preostanke zgorele strehe, ki jim trenutno onemogoča dostop do še zadnjih žarišč. O ocenjeni škodi, ki naj bi znašala okoli tri milijone evrov, Fišer pravi, da gre za zelo grobo oceno, zato bo treba na bolj natančne številke še počakati.
Še enkrat je zagotovil, da gre za nenevarne odpadke, iz katerih proizvajajo alternativna goriva, ti pa se uporabljajo v cementnih pečeh in objektih za sosežig odpadkov. Ker je Madžarska lani prenehala izdajati uvozna dovoljenja, se odtlej srečujejo z akutno krizo plasmaja omenjenih goriv, saj pri nas za to ni pravih rešitev.
"Trenutno smo v procesu pridobivanja več dovoljenj za Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino in verjamem, da se bodo zadeve začele odvijati v normalnem tempu. Treba pa se je vprašati, zakaj je mogoče v vse te države gorivo izvažati, v Sloveniji pa zanje nimamo rešitve," je dejal Fišer in dodal, da zaradi tega odpadki iz kar 15.000 slovenskih podjetij predolgo stojijo.
