Predsedniki in predsednici slovenskih strank LMŠ, SDS, SMC, SD, Desus, NSi in SAB so pred časom dobili pismo, pod katero so se podpisali prepoznavni Slovenci s področja gospodarstva, znanosti in politike ter jih pozivajo k oblikovanju vključujoče, operativne in razvojno naravnane koalicije, saj menijo, da je to v tem trenutku najbolj odgovorna rešitev. Podpisnikov pisma, ki ga objavljamo v celoti, je kar 22, med njimi pa so mladi poslovneži, kot so Žiga Vavpotič, Mark Boris Andrijanič in Miha Lavtar, predstavniki akademskega sveta, denimo Jernej Buzeti s fakultete za upravo in Anže Burger s FDV, nekdanji minister in profesor Žiga Turk, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, nekdanja generalna sekretarka vlade Janeza Drnovška in ustanovna članica Foruma 21 Nevenka Črešnar Pergar, podjetnika Mark Pleško in Andrej Mertelj ter številni drugi.
Vsebina
Kot je zapisano v pismu, menijo, da Slovenija nima časa za še ene volitve, zatorej naslovnike pozivajo, naj opustijo preštevanje glasov in oblikujejo široko, kompetentno vključujočo vlado. »Še ene predčasne volitve ne bi bistveno spremenile razmerja sil, bi pa prinesle večmesečno obdobje prostega teka, ki bi še poslabšal nedelovanje države, poglobil razvojni zaostanek Slovenije in upočasnil priprave na predsedovanje,« so zapisali. Zanimivo je, da kljub pozivom o »vključujoči« vladi pisma niso poslali Levici in SNS. Včeraj je eden od podpisnikov, Žiga Turk, na twitterju zapisal, da bi, če bi bilo po njegovo, izpustili še koga.
Odzivi
Na pismo se je v zelo kratkem času odzval predsednik stranke SD, ki je med drugim zapisal: »Prepričani smo, da v razumevanje vključujočega delovanja ne sodi širjenje sovraštva, kultura laži, nestrpnosti in destrukcija. To so pomembni kriteriji pri sklepanju zavezništev. Prepričan sem, da so najboljši in najhitrejši način do operativne in vključujoče vlade nove volitve. Naj ljudje odločijo. Če bodo soglašali z namero iz Vašega pisma, da Slovenija potrebuje vlado, ki bo znala ujeti priložnosti, zmanjšati tveganja, izboljšati upravljanje države in razrešiti nakopičene probleme, ob tem pa Slovenijo sistematično pripraviti na izzive prihodnosti, imajo izbiro.« V stranki Desus pravijo, da so pismo prebrali in se s njim v veliki meri strinjajo ter podpirajo politiko dialoga. Ob tem pa so poudarili, da mora biti dialog toleranten in vključujoč.
Pretekla pisma
Od nekaterih podpisnikov pisma smo poskušali izvedeti, kdo je pobudnik takega pisma in kako se je oblikovala vsebina, a odgovorov do konca redakcije nismo prejeli.
Pisma razumnikov so se v slovenskem političnem prostoru pojavila že večkrat, pogosto tudi kot podpora določenemu političnemu kandidatu, čeprav tokratnega pisma ne gre razumeti v tej smeri. Spomnimo pa se lahko, da so leta 2018 Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Romana Jordan, Matej Avbelj in Tomaž Zalaznik v odprtem pismu poslancem državnega zbora, volivcem in slovenski javnosti že predlagali dve različici velike razvojne koalicije in reformne vlade, ki bi jo vodila »politično nevtralna osebnost, ki bi ji izkazali zaupanje nosilci slovenskega političnega sestava«. Prav tako leta 2018 je več kot 60 »razumnikov« podprlo kandidaturo Anžeta Logarja za župana Ljubljane. Še pred tem je tako podporo prejel Zoran Janković, ki so ga »naključni« podporniki prišli obiskat kar na magistrat. Odmevnega pisma »zaskrbljene javnosti«, ki so ga med drugim podpisali Vesna V. Godina, Boris Vezjak in Tone Partljič, so bili politiki deležni ob mariborskih protestih, ki so Franca Kanglerja odnesli z mesta župana. Pismo zaskrbljenih državljanov je prejel tudi nekdanji predsednik republike Danilo Türk, zaradi podelitve državnega odlikovanja Tomažu Ertlu. Ob vseh teh pismih pa je treba tudi priznati, da kakšnega večjega učinka niso imela.
PISMO
»Slovenska država že nekaj časa ne deluje tako, kot bi morala, problemi se kopičijo, na obzorju se kažejo novi. Ustrezno se moramo pripraviti na tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, trgovinskimi vojnami, koronavirusom in demografskimi gibanji. Svetovno gospodarstvo se ohlaja, prav tako se zaključuje daljše obdobje rasti v Evropi in z njo v Sloveniji. Slovenija pada na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti in izgublja številne mlade, ki s svojim znanjem in izkušnjami bežijo v tujino. Po številnih kriterijih nas prehitevajo celo države srednje in vzhodne Evrope, ki so bile ob prehodu v demokracijo neprimerljivo manj razvite od nas.
Sloveniji zmanjkuje časa za sprejem razvojnih ukrepov, s pomočjo katerih se bomo lahko uspešno soočili s prihajajočimi izzivi. Prav tako si ne moremo več privoščiti odlašanja pri reševanju zdravstva in drugih javnih storitev. Odločen korak naprej moramo narediti tudi na področju digitalizacije, javne infrastrukture, trajnostnega razvoja in medgeneracijske solidarnosti. Predvsem pa moramo vsi skupaj vzpostaviti pozitivno klimo in okolje, v katerem bodo cenjene podjetnost, meritokracija ter skrb za sočloveka in ki ga ne bodo definirale strankarske zamere ter politikantska prepirljivost.
Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu Evropske unije. Naši cilji morajo biti jasni in ambiciozni, predsedovanje pa moramo izkoristiti za izboljšanje mednarodnega ugleda Slovenije, za izgradnjo novih zavezništev in kot orodje za doseganje naših strateških ciljev. Še ene predčasne volitve ne bi bistveno spremenile razmerja sil, bi pa prinesle večmesečno obdobje prostega teka, ki bi še poslabšal nedelovanje države, poglobil razvojni zaostanek Slovenije in upočasnil priprave na predsedovanje.
Stvari ne morejo v nedogled delovati same od sebe. Kam to pripelje, se je najprej pokazalo pri zdravstvu in obrambi, manj vidne, a vseeno prisotne pa so posledice nedela na drugih področjih. Zato verjamemo, da je oblikovanje vključujoče, operativne in razvojno naravnane koalicije v danih razmerah najbolj odgovorna rešitev. Zavedamo se, da je taka rešitev tudi najtežja, saj preseganje ideoloških razlik, strankarskih apetitov in osebnih ambicij terja pogum, zrelost in medsebojno spoštovanje. Pričakujemo, da boste v luči domačih in tujih izzivov vzpostavili prav takšno sodelovanje – v dobro države in vseh državljank ter državljanov.
Z odličnimi pozdravi,
Mark Boris Andrijanič, dr. Jernej Buzeti, dr. Anže Burger, Nevenka Črešnar Pergar, dr. Romana Jordan, Miha Lavtar, dr. Jernej Letnar Černič, dr. Igor Masten, Andrej Mertelj, Marko Pavlišič, dr. Jerneja Penca, dr. Mark Pleško, dr. Sašo Polanec, mag. Tanja Porčnik, Matej Potokar, Rok Ravnikar, dr. Žiga Turk, Matej Tomažin, Žiga Vavpotič, dr. Peter Verovšek, dr. Blaž Vodopivec in Marko Voljč«