Stranke novonastajajoče koalicije SDS, SMC, NSi in Desus, ki se bodo predvidoma jutri srečale na pogajanjih glede prioritet in kadrovskega razreza, so minuli teden zapečatile ideološka vprašanja. V morebitni novi vladi to ne bo tema pogovorov.
Pri Desusu, v katerem so že dvakrat sodelovali v vladi predsednika SDS Janeza Janše, so poudarili, da je to eden izmed pogojev stranke za vstop v morebitno koalicijo. Če bi se pokazala težnja za odpiranje ideoloških tem, v takšni koaliciji Desus ne more sodelovati, je v izjavi po srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem minuli teden poudaril vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša.
Podobno je ocenjeval predsednik SMC Zdravko Počivalšek, ki je poudaril, da bo morala prihodnja vlada stati na vsebini, ne na ideološkem izključevanju. To je sicer zanimiva novost pri Stranki modernega centra, saj je njen prejšnji predsednik, zunanji minister v odstopu Miro Cerar, strankino predvolilno kampanjo leta 2018 gradil na obljubah o nesodelovanju z Janšo.
Brez partizanov in domobrancev
Če bodo 14. slovensko vlado sestavljale stranke SDS, SMC, NSi in Desus, si bodo tako državljani vsaj za nekaj časa oddahnili od večnih ideoloških razprtij in podpihovanj.
V prvi vrsti nam bo prihranjeno, vsaj kar bi se dotikalo uradne politike, ne pa nujno strankarskih medijskih portalov, vrivanje nespodobnih vprašanj, ali so bili domobranci na pravi strani v drugi svetovni vojni. Slednja se je končala pred 74 leti. Z vprašanjem zadnje svetovne vojne se izmed strank bodoče koalicije največ ukvarjajo v SDS, NSi in Desusu.
Naslednji paket zaprtih ideoloških vprašanj je povezan z Rimskokatoliško cerkvijo, njeno vlogo med zadnjo svetovno vojno in danes v Sloveniji. Njena največja zaveznica med parlamentarnimi političnimi strankami je Nova Slovenije, medtem ko v Desusu kot levi stranki vseskozi goreče zagovarjajo ustavno ločitev države od Cerkve.
Vlada Mira Cerarja, v kateri je bil tudi Desus, je resda slovensko južno mejo zagradila z bodečo žico, a bi bili pogledi na reševanje vprašanja migracij pri SDS oziroma SMC težko bolj različni. Cerarjeva stranka je bila še lani tarča napadov s strani SDS, ki je tudi na račun strašenja pred migranti pridobivala podporo.
Pred dvema mesecema pa je parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler, pod vodstvom SDS, napovedala kazensko ovadbo zoper dva ustavna sodnika. Eden izmed njiju je Matej Accetto, ki mu očitajo krivično sojenje, ko je ustavno sodišče začasno preprečilo, da bi komisija zaslišala tožilce in sodnike. Accetto bi se moral po njihovem mnenju izločiti iz odločanja, saj naj bi po trditvah SDS v predvolilnem obdobju leta 2014 aktivno sodeloval pri nastajanju programa SMC.
Predsednik republike ima možnost predlagati kandidata za novega mandatarja 30 dni po tem, ko se državni zbor seznani z odstopom premierja oziroma vlade. Rok za imenovanja poteče 28. februarja.
Po navedbah predsednika komisije Žana Mahniča iz SDS Accetta bremeni povezava z ustanovnimi člani SMC, pri čemer je navedel, da je Accetto »podal neresnične navedbe glede stopnje poznanstva z nekdanjim predsednikom SMC Mirom Cerarjem in stranko ter skupino oblikovalcev programa SMC«.
Od napovedi vložitve kazenske ovadbe sta pretekla dobra dva meseca, jutri pa naj bi SMC sedla za pogajalsko mizo in si poskušala v novi koaliciji izbojevati svoj delež.
Cerar predsednik državnega zbora?
Predsednik SMC Zdravko Počivalšek, ki je na tem mestu slabega pol leta, bi v morebitni novi vladi najverjetneje kandidiral za nadaljevanje dela na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Bolj pereče kadrovsko vprašanje pri oblikovanju nove koalicije bo vodenje državnega zbora. Običajno mesto predsednika državnega zbora pripada drugi največji koalicijski partnerici, to bi bila torej SMC. Po nekaterih informacijah v javnosti si želi postati predsednik državnega zbora Miro Cerar, s tem pa bi se v SMC na lep način znebili svojega poslanca Janija Möderndorferja, ki je oster kritik SDS in Janše. Möderndorfer je namreč v parlamentu nadomestni poslanec Cerarja, in če bi se ta vrnil, ne bi bil več poslanec.
Mesto predsednika parlamenta je sicer na seznamu želja tudi v NSi, na tej funkciji bi radi videli predsednika stranke Mateja Tonina.
Predsednik SDS Janez Janša je zanikal informacije, da naj bi se boj za funkcije že razplamtel, a je obenem sporočil, da SDS ne bo sodelovala v nobeni vladi, v »kateri odgovornosti in naporov ne bi delili predsedniki vseh koalicijskih strank«. Največja odgovornost pa leži na predsedniku vlade in ministrih.
Več o kadrovskih željah in morebitnem razrezu bo v javnosti znanega po novem sestanku četverčka SDS, SMC, NSi in Desus. Vodja poslanske skupine Desus je že razkril, da stranko zanimata resorja za zdravstvo ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
