»Pet milijonov evrov obveznosti se sliši ogromno, še posebej kadar človek ne pozna dejanske realizacije zadruge. Ta je imela v letu 2018 približno 24 milijonov evrov realizacije, ob koncu tega leta pa za 3,2 milijona evrov poslovnih obveznosti. Obveznost do dobaviteljev je bila konec leta 2019 manj kot 2,3 milijona evrov,« pojasnjuje odstavljeni direktor Hajdinjak. »Napačni podatki in številke, ki nimajo nobene podlage, delajo samo škodo bivšim odgovornim in še večje težave sedanjemu vodstvu, ki se trudi izpeljati začetne pogovore o pripojitvi.«
Ko v vodstvu zadruge sedijo skregani sorodniki
Hajdinjak še navaja, da je zadruga svoje obveznosti do bank, zaposlenih in države redno poravnavala, kakor tudi proizvajalcem mleka. »Težava pa ni bila samo v obveznostih zadruge, ampak tudi v odnosu med člani zadruge, predvsem upravnega in nadzornega odbora, ki z zadrugo sploh ne sodelujeta, v njenem imenu pa sprejemata vse pomembne odločitve. Prav njihova dejanja so privedla do tega, da bo zadruga v letu 2019 kot posledico nezaupanja številnih kmetov dosegla realizacijo v višini le 15 milijonov evrov. Veliko slovenskih zadrug se je v zadnjih letih znašlo v težavah, lenarška ni edina, a drugod so imeli kmetje kot lastniki dejansko željo in interes probleme rešiti, in tam so zadruge tudi preživele. V Lenartu pa žal niprevladal interes po ohranitvi zadruge, ampak so prevladali osebni interesi posameznikov. Tako smo bili priča izsiljevanjem, pritiskom, prepirom. Nemogoče je voditi zadrugo z upravnim in nadzornim odborom, v katerem sedijo sokrajani in sorodniki, ki so med seboj skregani,« je kritičen Hajdinjak.
»Iz zadruge sta me dva varnostnika dobesedno vrgla na cesto«
»In prav ti benediški tajkuni so 19. novembra lani stvari vzeli v svoje roke in me zamenjali, na čelo pa postavili Uroša Neudauerja, ki tudi prihaja iz Benedikta. Kaj zamenjali, po treh desetletjih v zadrugi in 21 letih na mestu direktorja so me razrešili s funkcije, dobil sem odpoved delovnega razmerja, iz zadruge pa sta me dva varnostnika dobesedno vrgla na cesto,« pripoveduje Hajdinjak, ki je prepričan, da je bil moteč za novo vodstvo. »Septembra lani, torej še pred mojo razrešitvijo, je upravni odbor sprejel poslovno in finančno preoblikovanje zadruge z nekaj ukrepi, ki smo jih začeli takoj izvajati; ker pa so se navezovali tudi na člane obeh odborov, sem jim bil očitno v napoto in me je bilo treba odstraniti. Na žalost je v zadrugi premalo zavestnih članov in zaposlenih, ki bi želeli dolgoročno rešitev zanjo.«
Zadolženost KZ Lenart
Kmetijska zadruga Lenart, ki ima prodajalne v Lenartu, Benediktu, Cankovi, Sveti Ani, Kuzmi, Cerkvenjaku, Jurovskem Dolu, Rogašovcih, Šalovcih in Veržeju, je imela največ kreditov po izvedbi največje investicije v KZ Center v Lenartu leta 2008: takrat je bilo dolgoročnih kreditov za 3,66 in kratkoročnih za 3,03 milijona evrov, lani pa je zadruga zaključila z 2,8 milijona evrov dolgoročnih kreditov.
Če so nameni pripojitve pošteni, je lahko postopek končan marca
Čeprav zadruga ni dobila polmilijonskega kredita za obratna sredstva, je kljub temu še vedno verjel, da bo novemu direktorju uspela sanacija zadruge, saj je vanjo pripeljal Janeza Perdiha, finančnega svetovalca in izvršnega direktorja KGZ Sloga, ki mu je to uspelo že v gorenjski zadrugi. A Perdih naj bi Lenart zapustil že po mesecu dni. »Tako Neudauerju pravzaprav ne preostane drugega kot pripojitev k drugi zadrugi, natančneje h KZ Ptuj, kar je bil ne nazadnje že dlje časa tudi predlog Deželne banke Slovenije. Z njo sem se kot član strinjal na izrednem občnem zboru. Če so nameni pripojitve pošteni, je lahko postopek zaključen do konca marca, s tem pa se lahko zagotovi blago za trgovine in plačilo obveznosti do kmetov in drugih dobaviteljev. Glede na potencial letne realizacije in premoženje zadruge v višini osem milijonov evrov gre gotovo za velik izziv tudi za pripojitelja, v tem primeru KZ Ptuj,« še dodaja Hajdinjak.
Kaj meni o povedanem, smo poskušali izvedeti od novega direktorja zadruge Uroša Neudauerja, vendar se na naše klice in sporočila tudi tokrat ni odzval.
