Predporočno pogodbo Slovenci še najbolj poznamo iz ameriških filmov ali tračev o bogatih in slavnih onstran velike luže. Vse do nedavnega ta možnost v Sloveniji niti ni bila priznana. Od lanskega aprila pa se lahko partnerja tudi v Sloveniji dogovorita o predporočni pogodbi oziroma natančneje: pogodbi o ureditvi premoženjskopravnega razmerja, ki po želji obeh partnerjev določi delitev tako skupnega kot posebnega premoženja med njima. S to pravno novostjo je naša država sledila evropski ureditvi omenjenega področja.
Pari imajo zdaj dve možnosti
V primeru razdora zakonske oziroma zunajzakonske zveze – po podatkih Surs se je v letu 2018 poročilo 7256 parov, 2347 pa ločilo – imata zdaj torej partnerja dve možnosti. Ena od njih je, da sledita poti zakonitega premoženjskega režima, ki pravi, da se skupno premoženje deli na polovico, vsak od partnerjev pa lahko zadrži svoje premoženje, pridobljeno v času pred partnersko zvezo.
Skupno premoženje je premoženje, ki sta ga ustvarila (zunaj)zakonska partnerja v času partnerstva z delom ali na drug odplačni način. Posamezen partner sicer lahko zatrjuje, da je med zvezo prispeval več kot polovico, pri čemer mora večji delež zahtevati s tožbo in sodišču dokazati svoj višji prispevek. Partnerja se ob razdoru zveze lahko tudi sporazumno dogovorita o delitvi premoženja, ki ni nujno deljeno v razmerju pol-pol. Druga možnost pa je predporočna pogodba, s katero si partnerja razdelita skupno in/ali posebno premoženje tako kot jima ustreza; lahko prejme tudi en partner vse in drugi nič, pomembno je le, da vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.
Sporni javno objavljeni podatki
Ob sprejemu te novosti v slovenskih pravnih krogih niso pričakovali kakšnega množičnega sklepanja predporočnih pogodb. Predvidevali so, da jih bodo morda sklenili podjetniki, da bi ločili premoženje podjetja od skupnega premoženja, pa tisti, katerih osebni dohodek nekajkrat presega prihodek drugega zakonca, ali pa malce starejše osebe, ki stopajo v zvezo z veliko mlajšimi partnerji. In res, v devetih mesecih od uveljavitve je takšno pogodbo sklenilo nekaj več kot sto parov, kar je razvidno iz registra, objavljenega na spletni strani notarske zbornice. Tako lahko kar po spletu izvemo ime, priimek, naslov obeh podpisnikov, datum vpisa pogodbe v register, začetek njene veljavnosti, morebitne spremembe in podatke o notarju, ki pogodbo hrani. Sama vsebina pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij pa ni javna in je vpogled vanjo dovoljen le pooblaščenim osebam, določenim v zakoniku. Javna objava naj bi bila skladna z zakonom in namenjena zaščiti tretjih oseb, ki s podpisnikoma vstopajo v poslovne odnose, pa vendar ta določba še vedno buri duhove.
Tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik meni, da bi jo lahko uredili drugače, saj je »vsekakor na mestu vprašanje o utemeljenosti, sorazmernosti in nujnosti tega posega v zasebnost zakoncev«. Ker je treba predporočno pogodbo skleniti pri notarju in ker slovenski notarji z njimi doslej niso imeli izkušenj, je bila to tudi zanje novost. »Notarska zbornica je na to temo organizirala izobraževanja, usposabljanja in delavnice, pripravila pa tudi osnutek tovrstne pogodbe, ki ga nato notarji po svoje dopolnijo in prilagodijo posameznemu primeru,« je povedala Sabina Caf, notarska pomočnica pri mariborskem notarju Gorazdu Šifrerju.
