Stranko Alenke Bratušek, ki v tem mandatu premore pet poslanskih sedežev, po zadnji javnomnenjski anketi Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana podpira le še 1,8 odstotka volivcev.
Zato je razumljivo, da si stranka na vse pretege prizadeva, tako kot SMC, da do predčasnih volitev ne bi prišlo, saj morajo politične stranke za vstop v parlament na volitvah preseči štiriodstotni parlamentarni prag. V tej luči je SAB v ponedeljek predlagala oblikovanje nekakšne projektne vlade, ki pa kljub temu za izvolitev potrebuje poslansko večino.
Stranka nekdanje premierke Alenke Bratušek se sicer na svoji spletni strani hvali, da je v prejšnjem mandatu zaslužna za kar dve izredno pomembni spremembi. »V ustavo je bila na našo pobudo v člen 70.a vpisana pravica do pitne vode. Slovenskim malim pivovarjem smo s spremembo zakona znižali obdavčitev,« sta edina zapisa v okvirčku Rezultati dela naše stranke v državnozborskem mandatu 2014–2018. Glede obeh omenjenih navedb pa obstaja težava, saj nobena ni v celoti resnična.
Prvo pobudo dal državni svetnik
Prvo pobudo je v sredini maja 2013 namreč podal državni svetnik Drago Ščernjavič in jo je državni svet tudi potrdil. Ker državni svet ni mogel sam vložiti predloga, jo je v soglasju s Ščernjavičem prevzel in zagovarjal takratni poslanec Pozitivne Slovenije Brane Golubović, ki je že konec maja 2013 dejansko dal pobudo za začetek postopka vpisa pravice do pitne vodo v ustavo.
Preden bi lahko o poslanci odločali o pobudi, je prišlo do predčasnih volitev, kar je Bratuškova dobro izkoristila. Aprila 2014 so namreč identičen predlog v parlament vložile poslanske skupine Zavezništvo Alenke Bratušek, Desus, SD in Združene levice s prvopodpisano Bratuškovo. Predlog besedila ustavne spremembe je bilo v obeh primerih enak.
Prav tako znižanje trošarin za male pivovarje leta 2016 ni zraslo le na zelniku SAB ali sploh ne. »V Združeni levici skupaj z nepovezanimi poslanci predlagamo, da se tem pridelovalcem piva podeli status 'malih neodvisnih pivovarjev', s čimer bi lahko z znižano trošarino spodbudili njihov nadaljnji razvoj,« je zapisano na spletni strani Levice. Za komentar smo prosili Levico, a navedb SAB niso želeli komentirati.
Ob tem velja omeniti, da je štiričlanska poslanska skupine Zavezništvo Alenke Bratušek po volitvah leta 2014 delovala le do začetka septembra 2015, nato pa je razpadla, saj sta jo zapustila Jani Möderndorfer in Peter Vilfan. Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček, ki je bila prav tako izvoljena na listi Zavezništva Alenke Bratušek, sta nato do konca mandata delovali v poslanski skupini nepovezanih poslancev, katere vodja je bil Bojan Dobovšek, sicer prvotno izvoljen na listi SMC.
V rdečih številkah
V SAB se morebitnih predčasnih volitev ne bojijo le zaradi precejšnje nevarnosti, da bodo izpadli iz parlamenta, temveč tudi zaradi finančnega stanja. Kako je stranka poslovala lani, sicer še ni znano, je pa v dvojnem volilnem letu 2018, ko so potekale tako parlamentarna kot tudi lokalne volitve, močno zabredla v rdeče številke, zato si prav gotovo ne želijo novih volitev, ki za vsako politično stranko pomenijo precejšnje breme.
SAB je tako leto 2018 zaključila s 207.344 evri poslovnih prihodkov, levji delež so dobili iz proračuna. Na račun sofinanciranja političnih strank, ki so na volitvah dobile več kot odstotek podpore, so dobili 146.235 evrov, je razvidno iz spletne aplikacije Erar. Iz proračuna so sicer skupno dobili 189.308 evrov, kar pomeni, da so v enem letu na račun donacij in članarin sami pridobili zgolj 18.036 evrov. Stranka pa je glede na javno dostopne podatke v letu 2018 porabila 285.287 evrov, kar je 78.787 evrov manj, kot jih je »zaslužila«.
