Ker so ji na Malti odtujili jahto, ki jo je kot lizingojemalka sama dajala v najem (s soglasjem lizingodajalca), ji je propadlo podjetje. Slovensko tožilstvo se ni zavzelo, da bi ji jahto vrnili, prav tako niso storili nič za pregon obdolžencev. V štirih letih niso zanje predlagali niti pripora.
Drobeževa se je dolga leta ukvarjala z oddajanjem jaht v najem (charter), s tem namenom je oktobra leta 2012 sklenila pogodbo z lizinško družbo VBKS Leasing za najem jahte z imenom Gena 4. Ob podpisu pogodbe je bilo 17 metrov dolgo plovilo (Azimut 55, reg. št. IZ-2152) ocenjeno na 590 tisoč evrov, lizing pa je bil dolgoročen – 48 mesecev. Lizigojemalka je prek svoje firme Nejc turizem, d. o. o., najprej plačala polog 130 tisoč evrov in DDV, nato pa redno začela plačevati mesečne obroke po 7375 evrov. Jahto je najela za oddajanja naprej, s čimer so se pri VBKS strinjali, pri čemer je bila odgovornost seveda njena. Tako je podjetje Nejc turizem aprila 2013 sklenilo pogodbo o najemu z zakoncema Glennom Jamesom Scottom in Jette Scott oziroma njunim podjetjem s sedežem v Hongkongu. Pogodba je bila overjena pri notarki v Luciji. Glenn je državljan Južne Afrike, Jette pa Danske. Plovilo sta najela do oktobra 2016, ko naj bi plačala zadnji obrok, v najemu z možnostjo odkupa pa naj bi ga imela na Malti (z odobritvijo VBKS).
Kaznivo dejanje zatajitve
Na začetku je vse steklo gladko, pravi Drobeževa. Scottova sta poravnala začetno obveznost 150 tisoč evrov, en mesečni obrok Drobeževi (7350 evrov), nato pa sta plačevala po dogovoru najem neposredno lastniku (VBKS) – skupaj 44.255 evrov. A po nekaj mesecih prenehala plačevati. Drobeževi sta, kot nam je pojasnila, ostala dolžna 129.650 evrov (junija 2015, brez obresti). Zadnje plačilo je bilo maja 2014 (za nazaj). Ker bi morala plačevati neposredno VBKS, je slednja Drobeževo obvestila o prenehanju plačevanja in zahtevala plačila. Seveda je takoj ukrepala in zahtevala od zakoncev, da poravnavata svoje obveznosti. Glenn je sicer (tudi pisno) obljubil, da bo vse plačal, vendar se to ni zgodilo. Namesto tega je sprožil postopke (predloge za začasne odredbe) pred malteškimi oblastmi, da mu jahte ne bi bilo treba vrniti. Pred civilnim sodiščem na Malti je predlagal vmesno odredbo, da plovilo ne sme zapustiti malteških voda.
Kasneje je celo sprožil odškodninsko tožbo zoper Drobeževo v Sloveniji, češ da je on lastnik jahte, vendar je izgubil na vseh instancah. Po besedah Drobeževe namreč Glenn trdi, da je poravnaval vse obveznosti, kar seveda ni res. Škoda zaradi zadržanja jahte (jahta je že nekaj let pod jurisdikcijo malteškega tožilstva), izgube prihodkov od nje, obresti, gotovo znaša že milijon evrov. Poleg tega je bila vmes težje poškodovana. Proti Glennu je na Malti vložila odškodninsko tožbo, vendar postopek poteka po polžje. Prav tako je zoper oba zakonca že maja 2015 na koprski policijski upravi vložila kazensko ovadbo. Gre namreč za utemeljeni sum kaznivega dejanja zatajitve, ki se sankcionira z do pet let zaporne kazni, saj gre za veliko vrednost.
Tožilstvo ni predlagalo pripora
Na začetku je postopek stekel hitro. Že mesec dni za tem je policija na okrožno državno tožilstvo v Kopru vložila kazensko ovadbo zoper Glenna Scotta in Jette Scott. Toda kaj se je zgodilo? Na okrožnem tožilstvu v Kopru so dali usmeritev policiji, da se zatajenega plovila za potrebe kazenskega postopka ne zasega!? Torej, da policija tega ne zahteva od Malte. Vse od tedaj okrožno državno tožilstvo v Kopru vztraja (zadevo ima zdaj v rokah tožilka Natali Volčič Ivančič), da plovila na Malti ni treba zaseči (in vrniti VBKS oziroma Drobeževi) za potrebe kazenskega postopka. Drobeževa je poskušala tudi na slovenskem veleposlaništvu v Rimu (pristojnem za Malto) in avgusta 2016 je slednje na malteško policijo naslovilo dopis, v katerem so zapisali, da ni nobenih pravnih ugovorov, da se plovilo ne bi vrnilo zakonitemu lastniku (VBKS oziroma Drobeževi). Vrnitev je celo predlagalo koprsko tožilstvo, vendar hkrati zatrdilo, da ga ne potrebujejo za kazenski postopek. Drobeževa meni, da bi jahto Malta tedaj vrnila, če bi bil ob tem vsaj prisoten slovenski konzul v teh državi, a ta od naših organov ni dobil pooblastila.
Zadeva se tako že več let ne premakne nikamor. Drobeževa ne more odpeljati jahte, saj bi s tem kršila pristojnost malteškega tožilstva, slovensko tožilstvo in okrožno sodišče v Kopru pa vse do zdaj nista procesirali zakoncev Scott. Koprski preiskovalni sodnik Matej Štros je julija 2018 celo zapisal, da se plovilo lahko vrne obdolžencema, češ da jima Drobeževa ni odpovedala pogodbe!? To je popolna neresnica, je zgrožena Drobeževa, v kazenskem spisu je odpoved pogodbe, poudarja. Toda ne le da tožilstvo v kazenskem postopku ni zahtevalo plovila, temveč zoper obdolženca vse do zdaj sploh ni predlagalo niti pripora. Po podatkih Drobeževe je Glenn na Malti, Jette pa na Danskem (vmes sta se ločila), slovenskim organom je dala vse njune kontakte! Ker torej okrožno sodišče v Kopru od tožilstva sploh ni dobilo predloga za odreditev pripora, ni izdalo tiralice, mednarodne tiralice ali evropskega naloga za prijetje.
Sprenevedanje Barbare Milič Rožman
Čeprav je tožilstvo že novembra 2015 na sodišče vložilo zahtevo za preiskavo, jo je zunajobravnavni senat na sodišču uvedel šele dve leti in pol za tem – junija 2018. V vsem tem času obdolženca nista bila niti zaslišana, ne na Malti, ne na Danskem, ne v Sloveniji.
Na tožilstvo v Kopru smo naslovili več vprašanj, med drugim, zakaj niso predlagali pripora zoper zakonca Scott. Kaj so storili, da bi se plovilo vrnilo Drobeževi, kaj bo tožilka Ivaničeva storila, da se zagotovi udeležba obdolžencev v kazenskem postopku ... Vodja tožilstva Barbara Milič Rožman vsebinskih odgovorov očitno ni imela, zato je odvrnila, da bi razkritje podatkov iz postopka lahko škodovalo njegovi izvedbi, postopek pa v tej fazi ni javen. Kakšen absurd – postopek že več let stoji, jahta je obtičala na Malti v marini Kalkara, slovensko tožilstvo pa se spreneveda, da bi njihova pojasnila škodila postopku. Rožmanova še pravi, da je treba tožilki zagotoviti okolje, da bo odločala brez pritiskov!?
S sodišča so nam pojasnili, da bi slovensko tožilstvo lahko, ne glede na neodzivnost (glede zaslišanja) pristojnega organa na Malti (tožilstva), že vložilo obtožnico zoper obdolženca, saj za predpisano kazen do pet let zapora preiskava ni obvezna. A tega tožilstvo ni storilo. Oktobra lani je tožilka spet poslala spis sodišču z novima naslovoma obdolžencev na Malti in Danskem. Sodišče odgovorov od obeh držav še vedno ni prejelo. Pri tem so nam na sodišču dejali, da je tožilstvo na Malti glede zaslišanja že vseskozi povsem neodzivno. Glede neukrepanja malteških organov so obvestili tudi pravosodni organ EU Eurojust, ki je posredoval, a za zdaj očitno neuspešno. Za uvedbo preiskave naj bi potrebovali dalj časa (dve leti in pol!), ker so poskušali doseči zaslišanje obdolžencev, potem pa so jo uvedli izjemoma brez tega.
Na tožilstvo smo vprašali, zakaj tožilka ni vložila obtožnice. Kot pravijo, ima tožilec na voljo več procesnih možnosti, odločitev je odvisna od stopnje raziskanosti dejstev, ki so podlaga za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Poslali smo tudi vprašanja na malteško policijo in tožilstvo v zvezi z njunim ravnanjem oziroma pasivnostjo. S policije so pojasnili, da je vrnitev jahte v rokah dogovarjanja med malteškim in slovenskim tožilstvom. Sodelovanje med njima v tej zadevi pa je zaupno. Od tožilstva na Malti pojasnil nismo dobili. Na slovenski policiji pa so povedali, da vse ukrepe vodi pristojno tožilstvo (v Kopru).
Kdo bo prevzel odgovornost
Pred kratkim je slovensko tožilstvo predlagalo, sodišče pa odredilo tiralico zoper nekega slovenskega državljana zaradi plačila šest tisoč evrov. A tukaj govorimo o škodi vsaj milijon evrov, pa se ne zgodi nič. Pri reviji Reporter jim je v dveh dneh uspelo priti do obeh obdolžencev, slovenskemu pravosodju to ni uspelo niti v štirih letih! Bo kdo pozval na odgovornost tožilko Natali Volčič Ivančič, ker ni storila nič, da bi zagotovila udeležbo obdolžencev v kazenskem postopku. Bo kdo vzel pod nadzor delovanje na okrožnem sodišču v Kopru. Bo Slovenija zaščitila premoženje naše državljanke. Zaradi opisanega in povzročene škode je šlo njeno podjetje v stečaj ... Vse to so vprašanja, ki ne smejo ostati neodgovorjena.
Glenn in Jette Scott Glenn Scott raje tiho, Jette Scott začudena
Seveda smo poskušali priti tudi do obeh obdolžencev, Glenna Scotta in Jette Scott. Omenjena sta se že kmalu po začetku opisane zgodbe ločila, vendar imata skupaj tri otroke in ostajata tesno povezana. Potem ko nam je Jolanda Drobež poslala elektronske naslove in številke mobilnih telefonov obeh, nam je res uspelo govoriti z njima. Glenn (vprašanja smo mu poslali tudi po elektronski pošti, med drugim, zakaj ni vrnil jahte, ko zanjo ni mogel več plačevati) nam je zatrdil, da je zgodba Drobeževe netočna. Stvar naj bi bila bolj zapletena. Nič ni ukradel, pravi. Sam ne zadržuje jahte na Malti, z Drobeževo ima odprto civilno zadevo na malteškem sodišču glede lastništva. Dodal je, da bo začel pravne postopke zoper Reporter, če bomo o njem zapisali kaj negativnega oziroma neresničnega. Obljubil je, da bo zadevo pojasnil po elektronski pošti, vendar si je premislil. Zapisal je, da so lastništvo jahte in plačila za najem zadeve sodnih postopkov na Malti. Zaradi tega ne more razkrivati informacij, ki bi lahko prejudicirale sodne postopke. Ko smo navezali stik z Jette (trenutno živi na Danskem), je bila zelo presenečena. Kot da ne ve, za kaj gre. Razložili smo ji, da je v Sloveniji v kazenskem postopku skupaj z nekdanjim možem zaradi kaznivega zatajitve jahte, vendar nam je zatrjevala, da s tem nima nič. Pravi, da sta z nekdanjim možem že pred vsemi zapleti glede jahte sklenila ločitveni sporazum, v skladu s katerim je on prevzel vse obveznosti v zvezi z jahto. Tako ona ne more biti za nič odgovorna, meni. Z Drobeževo imata sicer korektne odnose in stike, vsekakor je pripravljena priti v Slovenijo na zaslišanje na sodišče, če bo pozvana. Sama je glede »spora med Drobeževo in Glennom nevtralna«, nima moči nad postopki. Toda kot nam je povedala Drobeževa, zadeva z Jette ni tako preprosta. V času, ko bi morala odplačevati za jahto, sta bila zakonca še skupaj, skupaj sta odgovorna za kršenje obveznosti. To je bilo pred njuno razvezo, torej se Jette ne more kar tako razbremeniti odgovornosti. O tem bo odločalo sodišče.
MZZ: Od policije na Malti nobenega odziva Omenili smo že, da je poskušala Drobeževa do jahte priti tudi s pomočjo slovenskega veleposlaništva v Rimu oziroma MZZ. Zanimalo nas je, kaj lahko storijo. Pravijo, da slovensko veleposlaništvo v Rimu ni prejelo na dopis, ki ga je poslalo malteški policiji avgusta 2016, nikakršnega odziva. Glede na veljavne pravne podlage in zasebnopravno naravo primera, komunikacija med pristojnimi pravosodnimi oziroma policijskimi organi poteka neposredno. To je treba upoštevati tudi pri vračanju plovila.
