Kljub visokim vstopnim stroškom so Kidričani s proizvodnjo primarnega aluminija izredno energetsko učinkoviti, drugi najboljši na svetu. A to jih ne rešuje pred situacijo na globalnem trgu, saj na borzno ceno aluminija poleg kitajske hiperprodukcije bistveno vplivajo tudi ameriške carine.
Predsednik uprave taluma Matko Drobnič poudarja, da velik cenovni pritisk na proizvajalce prihaja predvsem iz Kitajske. »Globalna situacija na aluminijskem trgu se močno spreminja. Kitajci od 65 milijonov ton letne proizvodnje na svetu proizvedejo dobro polovico, tam okoli 37 milijonov ton. To pomeni, da krojijo pogoje v branži na globalni ravni, s tem pa tudi velik cenovni pritisk na preostale proizvajalce. Medtem ko jim v Rusiji in arabskem svetu, kjer je energija zelo poceni, lahko sledijo, pa smo v Evropi na ta račun precej hendikepirani.«
Z nepremišljenimi ukrepi bodo žrtve v industriji zelo visoke
Drobnič je povedal, da je zaradi strategije trajnostnega razvoja in prehoda v brezogljično družbo do leta 2050 v najslabšem položaju Evropa. »Z nepremišljenimi ukrepi in brez zagotovitve virov za prestrukturiranje bodo žrtve v industriji zelo visoke, kar bo imelo vpliv na BDP-je držav članic. Glede na strukturo industrije v Sloveniji, kjer predelovalna branža predstavlja znaten delež, je ta vidik še toliko bolj pomemben. Ker je proizvodnja aluminija energetsko zelo intenzivna industrija, cena energije v Evropi pa visoka, je to za našo industrijo velik izziv. Glede na strateško usmeritev o brezogljični družbi in pritisk na cene je Evropska komisija državam članicam izdala priporočila in smernice, da se ta industrija do nekega obdobja še ohranja, hkrati pa se ji daje priložnost in finančna podpora z obvezo za prestrukturiranje. V Talumu smo hendikepirani, ker sta Slovenija in Romunija edini članici, ki smernic in priporočil EU nista implementirali v svoj pravni red. Tako smo v situaciji, ko se z rastjo cen električne energije višajo stroški proizvodnje aluminija. Strošek električne energije namreč predstavlja več kot tretjino vseh stroškov v elektrolizni proizvodnji. Če je cena energije previsoka, potem primarnega aluminija ne moreš proizvajati,« dodaja sogovornik.
Brez pridobljenih kompenzacij ogrožen obstoj podjetja
Vse večji delež v ceni električne energije predstavljajo stroški emisijskih kuponov, ki jih plačujejo porabniki. EU je sicer opredelila možnosti kompenzacije teh stroškov za energijsko intenzivne porabnike, na primer Talum: »Cene emisijskih kuponov so v zadnjem obdobju po toni zrasle s pet na 25 evrov in bodo še rasle. Za našo proizvodnjo to zdaj na letni ravni pomeni dodatnih od 15 do 20 milijonov evrov stroškov! Priporočilo EU je, da sme država iz virov, ki jih ima na voljo, to kompenzirati. A Slovenija se za to v trgovalnem obdobju 2013–2020 ni odločila. Intenzivno si prizadevamo, da to možnost kompenzacije pridobimo v obdobju 2021–2030, sicer pod pogoji, kakršni so, elektroliza več ne more funkcionirati, posledično pa to pomeni grožnjo obstoja celotnega Taluma, ne glede na vse napore, ki smo jih vložili v dosedanje prestrukturiranje dejavnosti!« Drobnič ob tem izpostavlja pomembno dejstvo: »Ob pridobljenih kompenzacijah, namenjenih nadaljnjemu prestrukturiranju družbe, pa smo lahko v letu 2030 od primarnega aluminija praktično že neodvisni. Letošnje leto bo tako prelomno.«
Čeprav potrebe po aluminiju rastejo, je obstoj evropskih elektroliz vprašljiv
»Glede na politiko EU bodo po moji oceni elektrolizne peči v Evropi delovale le še kakšnih deset ali dvajset let. Zato smo v Talumu že leta 2012 intenzivno pristopili k prestrukturiranju programov. Proizvodnja izdelkov z višjo dodano vrednostjo (ulitkov, rondelic, absorberjev ...) ni pogojena z aluminijem iz elektrolize. Aktivnosti načrtujemo v smeri, da elektrolize na dolgi rok ne bo, srednjeročno – do leta 2030 – pa brez nje ne moremo. Vedeti je treba, da zaradi petodstotne letne rasti povpraševanje po aluminiju vseh potreb ne bo možno zapolniti le s predelavo in reciklažo. Če s tovrstno proizvodnjo prenehamo v Evropi, iz trajnostnega vidika globalno nismo naredili nič. Prej bomo povzročili škodo, saj energija za proizvodnjo aluminija, na primer na Kitajskem, prihaja večinoma iz termoelektrarn. Kej je torej tukaj ideja o globalnem »green dealu«?!« je opozoril prvi mož Taluma Marko Drobnič.
