Na družbenem omrežju Facebook deluje skupina Stanovanjce, stanovanjce, kje si?, prek katere skoraj 100 tisoč Slovencev in Slovenk bodisi oddaja, najema, kupuje bodisi prodaja stanovanja. Ker je skupina zelo dinamična se v ponudbi, ki je preko te skupine na voljo, hitro poznajo tudi gibanja cen. Številni uporabniki in uporabnice so v zadnjih dneh ogorčeni nad oglaševanimi cenami najemnin. Zbrali smo nekaj oglasov, ki so povzročili največ razburjenja.
Kleti, sobe in postelje
Za garsonjero veliko 30 kvadratnih metrov, ki se nahaja v kletnih prostorih in nima dnevne svetlobe, si želi najemodajalec 450 evrov. Za enoposteljno sobo v Kosezah bo treba odšteti 300 evrov in ob začetku najemnega razmerja položiti še varščino. Če želite biti bližje mestnemu središču, si lahko omislite sobo v Trnovem za 350 evrov na mesec. In ne pozabite na 700 evrov varščine. Ta je, kot kaže, pri najemodajalcih vse bolj priljubljena. Fant v Rožni dolini si namreč za sobo, v kateri je le radiator in postelja, želi kar 780 evrov varščine oziroma tri mesečne najemnine. Marsikdo si tako ne more privoščiti niti lastne sobe in se mora zadovoljiti zgolj s posteljo v deljeni sobi. Cene postelj se gibljejo okoli 200 evrov in sežejo tudi do 300 evrov.
Vse večje povpraševanje
Ljubljana s cenami najemnih stanovanj na slovenskem nepremičninskem trgu že dolgo izstopa. Konkurirajo ji lahko le še cene na Obali in popularnih in izpostavljenih turističnih središčih. Glavna krivda je seveda izredno osiromašen trg najemniških stanovanj. Najemodajalci namreč praviloma raje svoja stanovanja oddajajo prek spletnih portalov Airbnb in Booking.com, ki jih za iskanje namestitvenih zmogljivosti uporabljajo tuji turisti. Tovrstna oddaja nepremičnin namreč prinaša znatno večje zaslužke. Večje zaslužke prinašajo tudi študenti, ki prihajajo v Slovenijo prek programa Erasmus, ki praviloma iščejo srednjeročni najem. Tudi večje število delavcev, ki k nam prihajajo na začasno delo iz tujine, je zapolnilo veliko namestitvenih zmogljivosti.
Dolga vrsta
Stanovanjski sklad MOL in Republiški stanovanjski sklad trenutno vse upe polagata v stanovanjsko sosesko Brdo, kjer bo okoli 500 neprofitnih najemniških stanovanj. Čeprav gre za trenutno največji stanovanjski projekt, ni pričakovati, da bi lahko znatno vplival na višino najemnin. Na Stanovanjskem skladu MOL je že zdaj precej dolga čakalna vrsta ljudi, ki so že bili izbrani na razpisih in čakajo na občinsko streho nad glavo tudi več kot dve leti. Na zadnji razpis, na katerem so pred dnevi v čakalno vrsto postavili nekaj več kot 300 ljudi, se je prijavilo več kot 2500 prosilcev za stanovanja.
Novi zakon
Glede na to, da je z novimi bančnimi pravili upanje na nakup stanovanja pri marsikom dokončno umrlo, lahko na naslednjem razpisu pričakujemo še več prijavljenih, medtem pa še nadaljnjo rast najemnin. Država sicer upa, da bo najemniški trg okrepila in uredila tudi z ustanovitvijo javne najemniške službe, ki bo najemala zasebna stanovanja na trgu in jih oddajala kot javna. Lastnike naj bi k sodelovanju pritegnilo dejstvo, da z oddajanjem ne bi imeli opravka, ampak bi od stanovanjskega sklada le prejeli (stroškovno) najemnino. Ali bodo vključevanje v to shemo spodbudili z davčnimi olajšavami, še ni znano.
