Na prvem mestu se še vedno drži vladna LMŠ, takoj za njo pa Janševa SDS. Med strankami bi parlamentarni prag glede na vaše glasove prestopile še tri stranke: Levica, SD in NSi. A slabih sedem odstotkov sodelujočih še ni opredeljenih, kar bi utegnilo rezultat spremeniti. Za komentar trenutnega političnega stanja v državi, vodstva LMŠ v anketah in razporeditve politične moči smo zaprosili politična analitika Igorja Pribca in Sebastjana Jeretiča.
SEBASTJAN JERETIČ:
Po Jeretičevem mnenju bo naslednja prelomnica za koalicijo, ko bodo začeli v spomladanskih mesecih v parlament prihajati večji zakonski projekti. Po Pribčevem mnenju si predčasnih volitev ta hip želi samo stranka NSi.
Razpoloženje v političnem prostoru ni dobro. Poleg zelo nizke politične kulture se vse bolj zaostruje polarizacija, medtem ko koalicijski pol nič ne kaže, da bi znal najprej medsebojne odnose kulturno voditi, nato pa se kdaj pa kdaj vsebinsko pogovarjati tudi z opozicijo, ki ima vrsto pametnih predlogov.
Naslednja prelomnica za koalicijo bo, ko bodo začeli v spomladanskih mesecih v parlament prihajati večji zakonski projekti, ki jih napovedujejo nekatera ministrstva. Prav vsak posamezen projekt bo izziv za koalicijo. Vsekakor pa ima koalicija tudi vse možnosti, da zdrži dlje, če se bo znala pri teh bistvenih letošnjih projektih malo bolj organizirati in povezati.
Kako bi bilo na predčasnih volitvah, je v tem trenutku precej težko napovedati, ker je bistveno, kako bo potekal konec vlade. Šele zaključno dogajanje ene zgodbe postavi okvir za naslednjo volilno tekmo. Javnost bo sodila vsaki posamezni stranki pred naslednjo tekmo, zato pa tudi so vsi zelo previdni. To bo v zaključku precej šahovska igra.
IGOR PRIBAC:
Povečevanje števila neopredeljenih volivcev sredi mandata ni nič posebnega, saj ga zaznavamo iz mandata v mandat. Stališča in ravnanje stranke, ki so jo nazadnje volili, nekaterim volivcem ni več všeč in se pač vnovič odločajo o tem, katera jim je zdaj najbližja.
Kateri izmed parlamentarnih strank bi namenili svoj glas, če bi bile volitve danes?
LMŠ – 28,2 % SDS – 26,4 % LEVICA – 9,1 % SD – 8,2 % NSI – 6,8 % SAB – 3,2 % SNS – 2,4 % SMC – 2,2 DESUS – 2 % NE VEM – 6,6 % NE BI ŠEL NA VOLITVE – 4,9 %
LMŠ se v anketah dobro drži deloma zaradi Šarčevega dobrega medijskega nastopanja. V zadnjem času je sicer nekoliko zbledel, še vedno pa je LMŠ dojeta kot jambor koalicijske ladje, kot edina partnerska stranka, ki koalicije ne ruši, temveč, nasprotno, zagotavlja njen obstoj.
V tem hipu po mojem mnenju na skorajšnjih volitvah nobeni stranki ne kaže posebej dobro. Želi si jih le NSi. A tudi njen napovedani premik na sredino še ni postal meso in zdajšnje Toninovo rožljanje s pogovori o novi vladni koaliciji le utrjuje skepso o tem, da bi mu kdaj to uspelo. Tudi Levici razdrtje pogodbe ni povečalo konsenza, morda ga je celo zmanjšalo. Kljub temu pa bi volitve lahko prinesle pomembne premike, saj imajo kar štiri parlamentarne stranke dobre razloge, da se bojijo izpada iz parlamenta. Nekatere druge pa upajo na vstop vanj.
Volivci vladi za zdaj še kažejo dokaj trdno podporo in s tem vsem politikom sporočajo, da si ne želijo odhoda na volitve. Če bi do volitev prišlo, bi najkrajšo potegnila stranka, ki bi bila spoznana za krivo razpada koalicije.
