Novice Svet24

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Han je na ministrico za infrastrukturo naslovil poslansko pobudo, v kateri predlaga sprejem generalne prepovedi prehitevanja tovornjakov s skupno težo nad 7,5 ton po slovenskih avtocestah. Kot je zapisano na spletni strani omenjene stranke, želi s tem »doseči povečanje varnosti na avtocestah, pa tudi večjo prometno urejenost in pretočnost prometa«.

V pobudi je izpostavil, da bi se tako »zagotovo povečala pretočnost prometa, zmanjšali bi se izpusti ogljikovega dioksida ter manj uničevalo slovenske avtoceste« ter da so tovrstne prepovedi vse bolj pogoste tudi v drugih državah članicah Evropske unije.
Zakon o pravilih cestnega prometa sicer narekuje, da lahko veliki tovornjaki vozijo le po dveh prometnih pasovih na desni strani smernega vozišča. Vozniki tovornih vozil smejo prehitevati na avtocestah in hitrih cestah le na delih, kjer to ni prepovedano s prometno signalizacijo. Zagrožena globa za kršitelje znaša 300 evrov. Han je opozoril, da so kazni v nekaterih državah precej višje, denimo v Italiji kazen za tak prekršek znaša 5000 evrov, za podjetje pa desetkrat več. Obregnil se je tudi ob »pogosto neustrezno vozniško kulturo voznikov tovornjakov«, ki za prehitevanje drugega tovornjaka pogosto potrebujejo več kilometrov, kar neugodno vpliva na pretočnost prometna. 

"Amaterske rešitve" 

STA

Na Hanovo pobudo se je odzvala sekretarka Sindikata poklicnih voznikov Slovenije (SPVS) Karina Ditz, ki Hanovi poslanski pobudi ni naklonjena. »Tovorni promet ni nebodigatreba. Tovorni promet je oskrbovalec. Nujno zlo, če hočete. Ampak brez tovornjakov na cestah se svet neha vrtet. Dejstvo, žal, pa če vam je prav ali ne, zaenkrat je tako in še kar nekaj časa bo. Preden bo, če sploh kdaj, železnica v stanju resno prevzeti breme transporta blaga, bo preteklo še ogromno, ogromno vode! Čez našo državo poteka tranzit, imamo pa tudi nezanemarljiv lasten, interni delež tovornega prometa – dostave na območju države, lokalni promet, promet za lastne potrebe, prevzem robe in izvoz iz države. Kamionske prikolice so skladišča – blago potuje in se dostavlja na termin ali po sistemu »just in time«, logistika določa termine glede na parametre hitrost/razdalja, kar pomeni, da mora tovornjak potovati z najvišjo dovoljeno hitrostjo glede na kategorijo in stanje ceste, vreme, gostoto prometa, z minimalnimi postanki v okviru EU Uredbe 561/2006 o delovnem času, odmoru in počitkih voznika,« je zapisala in dodala, da na pretočnost prometna vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so stanje cest, dogodki na cesti, vremenske razmere, cestna infrastruktura, pomanjkanje parkirišč za tovornjake itd.

Po njenem mnenju bi se s prepovedjo prehitevanja ustvarila »neskončna, zbita kolona, jara kača počasi lezočih kaminov z nizko potovalno hitrostjo, izpusti CO2 bi se povečali, med vozniki bi se ustvarjala nervoza – kljub prepovedi bi se marsikateri voznik odločil za prehitevanje, ker je ubijajoče voziti nekaj 100 kilometrov v koloni, katere hitrost določa najpočasnejše vozilo Zatrpali bi se izvozi iz avtoceste, mejni prehodi, časi dostave bi se enormno podaljšali, na termine lahko pozabimo«.

Po njenih besedah na splošno varnost v cestnem prometu vplivajo tudi »neurejene razmere v dejavnosti cestnega prevoza tovora«, kot so kršenje socialne in delovnopravne zakonodaja in pogojevanje zaslužka s številom prevoženih kilometrov. »Na varnost v cestnem prometu izredno negativno vpliva nezakonit plačni model za poklicne voznike - plačilo po kilometru ali procentualni vrednosti prevoza. Plačilo po kilometru, procentu, voznike negativno stimulira voziti čim več, tudi preko omejitev zakonodaje in preko lastnih zmogljivosti. Prevozniki od voznikov dnevno zahtevajo maksimalno izrabo po uredbi dovoljenega delovnega časa in časa vožnje. Prevozniki včasih zahtevajo, da vozniki vozijo tudi čez maksimum zakonsko dovoljenih časov vožnje. Vozniki tovornjakov mesečno vozijo in opravljajo druga fizična dela od 200 do 250 in več delovnih ur (plačanih pa dobijo 176, minimalna plača). Počivajo v kamionih, ne glede na letni čas, tudi v najhujši poletni vročini – od motorja neodvisno delujoča klimatska naprava pa ni uzakonjena oprema kabine. Odpočiti bi se morali za varno nadaljevanje vožnje, kar je v poletni vročini, brez klimatske naprave v kabini tovornjaka nemogoče! Voznike pesti problem pomanjkanja parkirišč – ko se je treba ustaviti, ker so se zakonsko dovoljene ure vožnje iztekle, ni prostega mesta na prenapolnjenih parkiriščih. Nadaljevanje vožnje je hud prekršek, ki je sankcioniran z visokimi globami. Posledica takega načina plačila in dela sta stres in utrujenost. Utrujen voznik tovornjaka je potencialna nevarnost na cesti,« je zapisala.

Njene izkušnje sicer kažejo, da je promet najbolj tekoč v državah, »kjer je najmanj prepovedi za tovorni promet«. Izpostavila je Anglijo, Francijo, Nizozemsko in Belgijo. Za Italijo pa dejala, da na odsekih, kjer velja prepoved prehitevanja za tovorna vozila, gradijo tretje vozne pasove. Izpostavila je še, da so vozniki tovornjakov edini vozniki, ki morajo biti prav vsak dan na cesti. Poslancu Hanu zato sporoča, »da promet ni samo to, kar se vidi s prostim očesom – gužva na cesti! In prometnih zagat se definitivno ne rešuje amatersko in s populističnimi izjavami »kamione na vlake«, »tovorni promet na železnico«, »generalna prepoved prehitevanja za tovorna vozila«.