Zajc je v pogovoru z novinarji ta teden pojasnil, da po neuspešnih pogovorih o prehodnem obdobju z Madžari ministrstvo pripravlja rešitve za ravnanje s komunalnim blatom doma. Dodal je, da bodo te rešitve znane v 14 dneh.
Madžarska vztraja, da ne bo greznica Evrope
Tako kot pri drugih vrstah odpadkov se minister tudi v primeru ravnanja s komunalnim blatom zavzema za samozadostnost. "Dokler ne bomo samozadostni, bomo ranljivi. Tudi zdaj gremo, kljub interventni situaciji, v trajno rešitev - postavitev sistema ravnanja s komunalnim blatom pri nas doma," je pojasnil.
Madžarska vztraja pri svoji odločitvi, sprejeti pred lanskimi volitvami, da ne bo več greznica Evrope, in drugim državam ne potrjuje novih dovoljenj za izvoz komunalnega blata. Iz Slovenije na Madžarsko blato s komunalnih čistilnih naprav izvažata podjetji Surovina in Saubermacher Slovenija. Neuradno se prvi notifikacija izteče maja, medtem pa Saubermacherju zadnje dovoljenje, kot so v tej družbi navedli za STA, poteče v drugi polovici februarja.
V Saubermacherju so pojasnili, da so v fazi pridobivanj novih dovoljenj, tako na Madžarskem kot tudi v drugih državah EU in izven nje. Omenjenih dovoljenj sicer še nimajo, zato ne želijo špekulirati o prihodnjem razvoju dogodkov.
"Vsekakor pa smo zaenkrat slednjega prenehali prevzemati pri strankah, kjer so potekle pogodbe, prav zaradi omenjene situacije se tudi nismo prijavili na nove razpise za odvoz komunalnega blata," so dodali. Pri strankah, kjer jim pogodbe za prevzem komunalnega blata še veljajo, pa sedaj prihaja do manjših zamud pri prevzemu in odvozu.
Komunalnim podjetjem se iztekajo pogodbe
Več komunalnim podjetjem so se s koncem lanskega leta že iztekle pogodbe za prevzem komunalnega blata. Predsednik zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS Sebastijan Zupanc je v izjavi za STA med drugim izpostavil kranjsko, grosupeljsko in škofjeloško komunalo, ki so jim pogodbe potekle in na novih javnih razpisih niso dobile ponudnika. Te komunale morajo sedaj blato skladiščiti same.
V taki situaciji je tudi Komunalno podjetje Logatec. "Na začetku leta 2020 smo kopičili blato v zgoščevalniku in ga nismo dehidrirali. Od začetka tega tedna smo bili primorani začeti dehidrirati blato in polniti naše zabojnike," je stanje v Logatcu opisal direktor Komunalnega podjetja Logatec Boštjan Aver. Svoje kapacitete skladiščenja bodo napolnili do konca januarja.
S skupnimi močmi je težavo sicer mogoče rešiti, je prepričan Aver. "Upamo, da bomo s skupnim javnim razpisom za več komunalnih podjetij, ki ga preko zbornice komunalnega gospodarstva pripravlja Komunalno podjetje Logatec, in z ministrstvom za okolje v roku dveh do treh tednov izbrali izvajalca, ki bo imel ustrezna okoljevarstvena dovoljenja in kapacitete," je pojasnil.
Vzpostavitev domačega sistema bi trajala okoli dve leti
Zupanc je glede skupnega javnega naročila povedal, da se mu je pridružilo že 35 upravljalcev čistilih naprav. "Želimo biti pripravljeni, da se lahko takoj odzovemo, v kolikor bi se pojavil nekdo, ki bi bil pripravljen sprejeti slovensko blato," je pojasnil. Objekti za energetsko obdelavo blata v tujini bodo namreč za tak razpis zainteresirani le, če bo zanje zanimiva skupna količina, torej nekaj 10.000 ton. To pa lahko v Sloveniji zagotovi le več komunal skupaj.
Sicer je ocenil, da bi lahko vzpostavitev domačega sistema za ravnanje s komunalnim blatom, vključno z objektom za termično izrabo, trajala okoli dve leti. A bi to zahtevalo angažma države in njeno aktivno podporo pri umestitvi objektov v prostor.
Cena čiščenja odpadnih voda višja
Direktor zbornice komunalnega gospodarstva dodaja tudi, da bo cena čiščenja odpadnih voda v prihodnje zagotovo višja. Na Madžarsko se je namreč blato izvažalo po ceni okoli 60 do 70 evrov na tono. "Za tako nizko ceno ni mogoče najti rešitve energetske izrabe blata. Če bomo dobili začasne rešitve v zahodni Evropi, kjer lahko prištejemo na vsako tono še nekaj 10 evrov stroškov transporta, pa bo cena še višja," je poudaril.
