Hrvaški Agrokor je v sporočilu za javnost zapisal, da bi se morala agencija za varstvo konkurence (AVK) vzdržati javne komunikacije o zadevah, o katerih še ni pravnomočno odločeno. Hkrati pa bi od javne agencije pričakoval, da javnosti posreduje tudi njegove argumente.
Hrvaška družba je prepričana, da jo je AVK za tarčo postopkov v zvezi s prevzemom polnilnice vode Costella izbrala arbitrarno, saj je le ena od družb v verigi podjetij skupine in ni lastnik družbe Ardeya Global, ki ima v lasti Costello.
Lastniška veriga je namreč naslednja: Costella je v 100-odstotni lasti Ardeye Global, ki je v 100-odstotni lasti švicarske družbe Agrokor, ki je v 100-odstotni lasti hrvaškega Agrokorja, ki je v 100-odstotni časti družbe Adria Group Holding, ki je v 100-odstotni lasti družbe Adria Group, ki je v 100-odstotni lasti podjetja Agrokor projekti, ki je v 100-odstotni lasti nekdanjega vodilnega hrvaškega Agrokorja Ivice Todorića.
AVK je za tarčo postopkov izbrala podjetje, ki ni kupilo deleža v Ardeyi Global oz. ki sploh ni zadnje v verigi podjetij iz nekdanje skupine Agrokor. "Na tej podlagi Agrokor utemeljeno verjame, da je Agrokor tarča postopkov izključno iz razloga, ker je imetnik delnic Mercatorja, saj bi po vseh drugih, pravno upoštevanih, kriterijih tarča postopkov agencije moralo biti katerokoli drugo podjetje iz nekdanje skupine Agrokor," pravijo v Agrokorju.
Dodajajo, da Agrokor tudi ni bil zavezan priglasiti koncentracije, saj mora po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence koncentracijo priglasiti oseba ali podjetje, ki pridobi kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij.
"S transakcijo je kontrolo nad podjetjem Ardeya Global pridobilo švicarsko podjetje Agrokor, saj je to podjetje kupilo delež v ciljni družbi, in ne družba Agrokor, ki za transakcijo sploh ni vedela in je bila z njo seznanjena šele po več kot leto dni po transakciji," so navedli.
Glede (ne)posredovanja podatkov AVK, o čemer AVK tudi piše, odgovarjajo, da so vsakokrat odgovorili na dopise AVK in da so agencijo za podatke, ki jih niso imeli, napotili na švicarski Agrokor. Glede kazni 40.000 evrov, ki jo je AVK naložila Agrokorju, je družba sprožila upravni spor, ki še ni končan. Prepričana je namreč, da je AVK kršila številne določbe upravnega postopka, da je zmotno uporabila materialno pravo, da je pri določitvi višine kazni ravnala arbitrarno in da je zmotno ugotovila dejansko stanje.
Agrokor se tudi ne strinja z mnenjem AVK, da postopek presoje učinkov koncentracije na trgu ni povezan s postopkom prekrška zaradi nepriglasitve koncentracije. Meni namreč, da je teža prekrška bistveno manjša, če koncentracija nima vpliva na trg, kot če ga ima, in da bi morala AVK to upoštevati, ko se je odločala, ali so v zvezi z očitanim prekrškom podani razlogi za izrek opomina ali opozorila.
Hrvaška družba pravi, da ji je AVK v bistvu pritrdila v mnenju, da je ukrep začasnega zavarovanja uporabila mimo zakona, ko je navedla, da je delnice zasegla, "ker obstaja bojazen in velika verjetnost, da z odločbo o prekršku izrečena globa ne bo izvršena". Zakon namreč govori o bojazni, da bi storilec prekrška pobegnil oz. bi se skril neznano kam, pravijo v Agrokorju in dodajajo, da AVK ni niti z enim dejstvom izkazala, da bi Agrokor pred izvršitvijo globe kakorkoli bežal.
"Že zato ne, ker verjame, da bo uspel s svojo zahtevo za sodno varstvo in da bo prekrškovna odločba razveljavljena in bo prekrškovni postopek ustavljen. Zato si je agencija pri izrekanju ukrepa začasnega zavarovanja preprosto izmislila takšne pogoje, ki so ji v konkretnem primeru ustrezali," menijo v Agrokorju.
Ponovili so, da bodo zoper sklep o začasnem zavarovanju ter zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani uporabili vsa razpoložljiva nacionalna in mednarodna pravna sredstva.
