Predsednik SDS, največje parlamentarne stranke, Janez Janša, ki mu po volitvah junija 2018 ni uspelo sestaviti koalicije, je že pred oblikovanjem 13. slovenske vlade napovedoval, ta ne bo trajala prav dolgo. »Zagotovo ne bo dolgo trajalo, tako da nobene panike,« je v pogovoru za Radio Ognjišče v začetku avgusta 2018 ocenil prvak SDS.
Ob tem je sicer treba omeniti, da Janša nobeni levosredinski vladi v zadnjih 12 letih ni napovedoval prav dolgega trajanja, medtem ko je sam vodil vlado, ki je v tem času imela najkrajši mandat. Predsednik SDS je bil premier 10. slovenske vlade, ki je delovala od 10. februarja 2012 do 20. marca 2013, torej skupno zgolj 405 dni.
Koalicija se je rodila klinično mrtva
Predsednik SDS se je v nedeljo po dolgem času pojavil na nacionalni televiziji, na kateri je ocenil, da je aktualna vladna koalicija v bistvu »klinično mrtva že od začetka. Umetno dihanje ji je zagotavljala Levica, tega umetnega dihanja ni več. Gre za politično truplo, ki se ohlaja. Hitrost ohlajanja je pa odvisna predvsem od cenika Zmaga Jelinčiča. Tako da je treba vprašanje glede dolžine trajanja te vlade naslavljati na Jelinčiča. On je tisti, ki zdaj to ohranja pri življenju. Koliko je to v interesu države, koliko je to tista stabilnost, ki jo Slovenija potrebuje, pa presodite sami,« je dejal prvak SDS, katerega nastop je bil za spremembo izjemno umirjen.
Za komentar na navedbe Janše, ki ima med dosedanjimi poslanci največ izkušenj s sedenjem na opozicijskih klopeh državnega zbora, smo povprašali predsednika SNS Zmaga Jelinčiča.
»Tudi Janez Janša je imel kot zmagovalec volitev priložnost sestaviti koalicijo, pa si tega ali ni upal ali pa se mu ni dalo, ker ni dobil umetnega dihanja,« je na očitke odgovoril Jelinčič. Po njegovih besedah je SNS konstruktivna opozicija, ki vedno podpira dobre predloge, ki so v korist Slovenije in Slovencev. »Smo pa proti vsakršni neumnosti, pa ni važno, s katere strani pride. Leta 1992 smo se odločili za večstrankarski sistem, a kakor kaže, bi eni še vedno radi imeli vse pod svojo streho,« je dodal.
Na naše vprašanje, ali bi SNS sodelovala z SDS v morebitni koaliciji, pa je Jelinčič odgovoril: »Za rešitev države smo pripravljeni iti v koalicijo s tistimi, ki ne bežijo pred odgovornostjo in so koalicijo pripravljeni dejansko ustvariti, seveda pa pri tem upoštevati tudi naše predloge.«
Manever SNS omogočil izvolitev Mlinarjeve
Konec decembra je manever Jelinčiča in njegovega strankarskega poslanskega kolega Dušana Šiška dejansko omogočil izvolitev Angelike Mlinar za kohezijsko ministrico. Potem ko je Levica jeseni prekinila sodelovanje z vlado, je o izvolitvi Mlinarjeve odločal le en glas, saj jo je podprlo 44 poslancev, proti pa jih je glasovalo 43. Jelinčiča, ki je stališče glede podpore Mlinarjeve spreminjal iz dneva v dan, sploh ni bilo na glasovanju, medtem ko se je Šiško vzdržal in ni oddal svojega glasu.
Če Mlinarjeva ne bi bila izvoljena, bi se odnosi v koaliciji močno zaostrili. »V primeru neizvolitve kandidatke bi na Šarčevem mestu odstopila,« je še pred glasovanjem Šarcu sporočila predsednica SAB Alenka Bratušek.
Zanimivo je, da je Jelinčič mesec dni po državnozborski volitvah leta 2018 napovedal, da bo kot mandatarja za sestavo nove vlade podprl Janšo. »Upam, da bo vlado sestavila desnica, saj le tako lahko rešimo državo. Če hočemo predčasne volitve in sesutje države, potem pa naj vlado sestavlja levica,« je takrat dejal.
Potem ko so levosredinske stranke vse po vrsti zavračale možnost oblikovanja vladne koalicije z Janševo SDS, se je oblikovanja koalicije lotil predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki pa k sodelovanju ni povabil SDS in SNS.
Jelinčič je dejal, da na napovedano ministrsko ekipo Marjana Šarca gleda »z nasmehom, z upanjem, da bodo kaj naredili, pa s prepričanjem, da kaj dosti ne bodo naredili«. Slabo leto in pol kasneje pa je njegova stranka omogočila izvolitev Mlinarjeve, a račun ni bil majhen, saj je zaradi tega manevra njihova dotedanja poslanka Lidija Ivanuša prestopila v poslansko skupino in stranko SDS. Kakšna je cena prestopa, SDS ni razkrila.
