pritožba tožilstva

Nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku zaradi kraje ključnega dokumenta le pogojna kazen

G.G./STA
23. 12. 2019, 14.24
Posodobljeno: 23. 12. 2019, 14.59
Deli članek:

Celjsko okrožno sodišče je nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika zaradi tatvine dokumenta o prijavi premoženja s finančne uprave novembra 2013 pogojno obsodilo na 10 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let.

STA
Uroš Rotnik in njegov zagovornik Mitja Jelenič Novak.

Kot je ob razsodbi, prvi v odprtih postopkih proti nekdanjemu prvemu možu Teša, povedal sodnik Marko Brišnik, je bilo Rotnikovo ravnanje nedopustno in neprimerno. "Kam pa pridemo, če stranka nekaj vloži v spis, potem pa to vzame nazaj," se je vprašal sodnik. Rotnik je bil obsojen kaznivega dejanja velike tatvine in preprečitve dokazovanja, izrečena pa mu je bila enotna kazen.

Tožilec Matej Oštir je za Rotnika sicer zahteval 18 mesecev zaporne kazni in se bo na sodbo pritožil. Meni namreč, da argumentacija sodišča oz. pogojna obsodba ni primerna. Za takšno dejanje, kot ga je storil Rotnik, je treba izreči zaporno kazen. Pogojna kazen ni pravo sporočilo javnosti v tem primeru, verjame. Pojasnil je tudi, da pogojne kazni ni predlagal, ker je Rotnik še sredi nekaterih drugih kazenskih postopkov.

Ukradel listini in na kopiji zmanjšal višino prijavljenega premoženja

Tožilec sicer ocenjuje, da je bilo Rotniku očitano kaznivo dejanje dokazano. Na sestanku 7. novembra leta 2013 v Ljubljani pri davčnemu inšpektorju Andreju Palovšniku je Rotnik po tožilčevih besedah odtujil osmo stran izvirne prijave svojega premoženja. To je storil, ko je inšpektor za kratek čas zapustil pisarno. Rotnik je premoženje prijavil 9. maja 2013, iz osme strani prijave pa naj bi izhajalo, da je prijavil 3,3 milijona evrov premoženja v obliki gotovine, kar je Rotnik zanikal. Po navedbah tožilca je Rotnik v listino o prijavi premoženja najprej zapisal znesek v višini 3,3 milijona evrov, pozneje pa je na kopiji te listine znesek popravil na 300.000 evrov.

Rotnik trdi, da "nikoli ni nič vzel"

Oštir je še dejal, da je Rotnik veliko tatvino izvedel na zelo predrzen način, z očitanim kaznivim dejanjem pa je izrazil tudi nespoštovanje do državnih organov.

Rotnikov zagovornik Mitja Jelenič Novak je medtem zahteval oprostilno sodbo. Ocenil je namreč, da tatvine tožilstvo ni dokazalo. Poudaril je, da se je listina najverjetneje izgubila na finančni upravi, saj je do Rotnikovega davčnega spisa dostopalo večje število ljudi, poleg tega je spis večkrat potoval s finančne uprave na policijo in obratno. Za zagovornika prijava premoženja sploh ni dokazna listina, saj gre samo za izjavo o obsegu premoženja.

Kot je povedal Rotnik, je v davčnem spisu ugotovil večje število nepravilnosti. Dejal je, da v spisu manjka ogromno priponk, na nekaterih listinah so bili popravljeni datumi, vsi dokumenti, ki jih je predal finančni upravi, pa so bili pomanjkljivo opremljeni. To je potrdil tudi notranji nadzor na finančni upravi, je izpostavil.

Na vprašanje, ali se bo pritožil, je odgovoril, da se bo posvetoval s svojim zagovornikom. "Mislim, da se bom, ker nikoli nisem nič vzel in nikdar tudi ne bom," je še dejal Rotnik.

Bobo
Močno dvomimo, da bo Rotnik v preizkusni dobi ponovil podobno kaznivo dejanje. V zapor torej ne bo šel. Vsaj ne zaradi tega kaznivega dejanja.

Čaka ga še veliko finale

Na celjskem sodišču Rotniku sodijo tudi zaradi obtožb o preprečitvi dokazovanja v davčnem postopku in zaradi krive ovadbe. V tej zadevi je krive ovadbe obtožena tudi njegova nekdanja odvetnica Varja Holec, krive izpovedbe pa hrvaški poslovnež Alexander Hrkač. Vsi obtoženi očitana kazniva dejanja zanikajo.

Ni pa še vložena obtožnica v najbolj odmevnem primeru nepravilnosti pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Celjsko okrožno sodišče je po izteku dodatnih treh mesecev za pripravo obtožnice specializiranemu državnemu tožilstvu dalo še mesec dni časa.

Postopek poteka že več let, zaradi česar je na sodišče letelo precej kritik. Nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič je zahteval tudi poročilo celjskega višjega sodišča, ki je ugotovilo, da je za zamude pri preiskavi v zadevi Teš 6 odgovorno sodišče in ne policija ali tožilstvo.