Genom človeške ribice je za znanstvenike zanimiv med drugim zato, ker ta žival, ki je sicer endemit jamskega sveta dinarskega krasa, živi zelo dolgo, tudi več kot sto let, lahko prenaša leta stradanja in potem prenajedanja, ne da bi to prizadelo njene organe. Ne nazadnje pa ima izjemne regenerativne sposobnosti, saj je zmožna tudi tega, da ji ponovno zraste amputiran ud. Temu so bili nedavno priča tudi v Postojnski jami.
S HITRO POŠTO NA KITAJSKO
Na Univerzi v Ljubljani so se marca lani skupaj dansko Univerzo v Aarhusu in kitajskim inštitutom BGI Research lotili projekta, da bi določili genom človeške ribice. V Ljubljani so iz dveh človeških ribic odvzeli tkiva in jih zamrznili, nato pa na ledu s hitro pošto poslali na Kitajsko, kjer so določali genom. Kot je povedal direktor MGI, podružnice inštituta BGI, Duncan Yu, se na začetku niso zavedali, kako zahtevna bo ta naloga. Genom človeške ribice je namreč 15-krat večji od človeškega.
