Koncesionarji morajo sami investirati v izgradnjo oziroma nakup objektov iz lastnih ali izposojenih sredstev, zaradi česar so jim pri oblikovanju cen priznani stroški za vložena sredstva, je zapisal predsednik združenja Bojan Kranjc.
Po njegovih besedah pa obstajajo izjeme tudi med javnimi domovi, in sicer v primerih, ko dejavnost izvajajo v najetih prostorih. Strošek najemnine vračunajo v ceno, njihova cena pa je posledično primerljiva s cenami koncesionarjev, je opozoril.
Cene javnih domov so po njegovih besedah nerealne in ne upoštevajo stroška investicije v objekt, zato ti domovi nimajo dovolj sredstev niti za obnovo dotrajanih zmogljivosti niti za to, da bi dosegli minimalne prostorske standarde.
Koncesije so se po njegovih besedah začele podeljevati v obdobju, ko država iz svojih sredstev ni mogla več zagotavljati potrebnih širitev zmogljivosti in so bile koncesionarjem podeljene po vnaprej znanih pravilih. "Teh pravil pa že zaradi zagotavljanja vsaj osnovne pravne varnosti ni mogoče spreminjati tekom njihovega trajanja," je izpostavil.
Računsko sodišče je v reviziji za obdobje od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018, objavljeni sredi septembra, opozorilo, da so cene oskrbe pri koncesionarjih za skoraj 28 odstotkov višje od cen oskrbe v javnih zavodih.
