Komisija je vlado pozvala, naj ji omogoči izvedbo nadzora na Sovi, je po današnji seji Knovsa pojasnil Tonin.
"Dlje kot bo nadzor onemogočen, v večjih težavah bo predsednik vlade," je opozoril predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).
Do uhajanja informacij iz Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) je v zadnjem času prišlo že v dveh primerih - prvič v primeru Ivana Tolja in tokrat v primeru zaposlitve na Sovi, je dejal predsednik komisije Tonin (NSi). Kot je poudaril, bi moral direktor Sove Rajko Kozmelj zato "pomesti pred lastnim pragom".
Spomnil je, da je Knovs opravil, ni pa tudi dokončal nadzora na Sovi, saj mu Sova ne želi predati zahtevane dokumentacije, med drugim zato, ker po njenem mnenju preverjanje kadrovskih zadev ni v pristojnosti Knovsa. Tonin meni drugače, to pa je danes podkrepil še z dvema pravnima mnenjema, ki navajata, da je nemogoče opraviti celovit nadzor nad represivnimi organi, če ni omogočen nadzor kadrovanja.
Da direktor Sove še vedno ne dopušča, da bi Knovs dokončal nadzor nad kadrovskimi potezami v Sovi, je po Toninovi oceni v demokratični državi nesprejemljivo in nedopustno. Zakonodaja namreč jasno določa, da se tovrsten nadzor lahko odloži le v primeru, ko bi bila z njim razkrita identiteta tajnega delavca oz. sodelavca Sove. Če je z omenjeno zaposlitvijo res vse v skladu s predpisi, se Tonin sprašuje, zakaj Sova ne preda dokumentacije Knovsu.
Komisija želi sicer v tem primeru korak za korakom uporabiti vsa pravna sredstva. V luči dobrih medsebojnih odnosov želijo na dostojen način razpletati ta primer. Če se bodo zadeve še naprej zapletale, pa bodo uporabljali možnosti, ki jim jih dajeta poslovnik DZ in zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, je napovedal Tonin. V naslednjem koraku bi lahko s primerom seznanili celoten DZ, v končni instanci pa v sporih med vejama oblasti odloča ustavno sodišče.
Če bi se izkazalo, da je pri tej zaposlitvi na Sovi šlo za šlamparijo, po njegovih besedah to ne bi bilo prvič, problematične pa pri tej zadevi postajajo nedoslednost in laži. Ob tem je spomnil na primer ameriškega predsednika Billa Clintona, ki mu ni grozil odpoklic zato, ker je imel ljubico, pač pa zaradi laži. "Stvari, ki postajajo problematične in so lahko velik mlinski kamen tudi okoli vratu predsednika vlade, je krog laži," meni Tonin.
Predsednik vlade naj po njegovih navedbah dobro razmisli. Dobro bi bilo, da se zaveda, da bo vir znotraj Sove, če se nepravilnosti pri zaposlitvi potrdijo, to v primernem trenutku tudi uporabil in lansiral v javnost. V tistem trenutku bi bila lahko tako direktor Sove kot Šarec v zelo neprijetnem položaju, je pripomnil.
Knovs sicer po njegovih besedah ne more dokazati, da je Šarec posredoval za to določeno zaposlitev, razen v primeru, če dobi žvižgača znotraj Sove, ki bi to potrdil. Mora pa komisija preveriti zakonitost zaposlitve premierjeve znanke, in sicer z vpogledom v njeno kadrovsko mapo, iz katere bo razvidno izpolnjevanje pogojev.
Kozmelj je sicer Knovsu v nenapovedanem nadzoru pojasnil, na katerem delovnem mestu je Šarčeva znanka zaposlena, a Tonin, kot je danes dejal, tega ne more razkriti. Nadzor je bil namreč zaupne narave. Prav tako je spomnil, da je Sova državnemu tožilstvu in policiji že naznanila "znane in neznane storilce" zaradi suma storitve več kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov.
Komisija je danes sicer s štirimi glasovi za in tremi proti potrdila dva sklepa. S prvim je ocenila, da je oviranje nadzora postopka pooblaščene skupine Knovsa nesprejemljivo, z drugim pa izrazila pričakovanje, da bo vlada postopala v skladu z zakonom in komisiji omogočila izvedbo njenih nalog. "Gre za načelno vprašanje, ali še obstaja civilni nadzor nad represivnim aparatom," je pojasnil Tonin.
Knovs je sicer danes opravil tudi prvo obravnavo poročila komisije v zvezi z nekdanjim poveljnikom poveljstva sil Miho Škerbincem in dokončal obravnavo poročila o arbitraži. O slednjem je Tonin povedal, da bodo pripravili še javni del poročila.
