Danes že nekdanja letalska družba Adria Airways je bila pod imenom Adria Aviopromet ustanovljena marca 1961. Poleti istega leta je od nizozemske letalske družbe KLM kupila prvi dve letali in začela izvajati komercialne lete z nizozemsko posadko.
Prvi let z domačo posadko je družba opravila decembra 1961. Do odprtja brniškega letališča v prvih dneh leta 1964 je za bazo uporabljala zagrebško letališče, nato se je preselila na Brnik.
Že po sedmih letih delovanja je družbi grozil bankrot, šla je skozi skozi postopek prisilne poravnave, leta 1969 pa se je združila s srbsko družbo InterExport in se preimenovala v Inex-Adria Aviopromet.
Istega leta je kupila prvo reaktivno letalo, s tem pa se je začela tudi prva modernizacija flote. Do osamosvojitve Slovenije je poslovanje večinoma temeljilo na tako imenovanih čarterskih letih, šele leta 1984 je namreč uvedla tudi prvo redno mednarodno linijo iz Ljubljane prek Beograda v Larnako. Dve leti pozneje se je družba preimenovala v Adrio Airways.
Vojna, poškodovana letala in prizemljitev
Edina slovenska letalska družba se je v 80. letih prejšnjega stoletja uveljavila kot eden najuglednejših čarterskih prevoznikov. Leta 1987 so njena letala prepeljala rekordnih 1,7 milijona potnikov, nato pa sta razvoj letalske družbe presekali osamosvojitev in 10-dnevna vojna, v kateri so jugoslovanska letala napadla hangar na Brniku in poškodovala štiri letala. Ob tem je jugoslovanska uprava za civilno letalstvo, ki je bila pristojna za slovenski zračni prostor, tega po začetku vojne zaprla, nato pa je Adrii oktobra 1991 odvzela še licenco za letenje.
Številna letala so tako ostala prizemljena na okoliških letališčih, ki jih je po zaprtju zračnega prostora začasno uporabljala Adria Airways. Letala so ponovno poletela šele v sredini januarja 1992. Ob izgubi jugoslovanskega trga se je Adria Airways začela iz čarterskih letov preusmerjati v redne letalske linije.
Družbo je sicer od leta 1982 vodil Janez Kocijančič, ki je bil leta 1993 po izvolitvi za poslanca v državnem zboru razrešen s položaja, na njegovo mesto pa je prišel Peter Grašek. Slednji je bil v Adrii zaposlen od leta 1985.
Jeseni leta 1993 je družba vzpostavila sodelovanje z uveljavljeno nemško letalsko družbo Lufthanso, dve leti pozneje pa ji je že grozila prva stavka, ki sta jo napovedala sindikata prometnih pilotov in stevardes. Tik pred zdajci je vodstvo podjetja uspelo skleniti kompromis s sindikatoma, zato je bila stavka preklicana.
Na čelu Adrie Airways je od osamosvojitve do prodaje leta 2016 sedelo sedem direktorjev.
Kriza podjetja se je še naprej poglabljala, leta 1996 je pridelalo okrog 10 milijonov evrov izgube, a je vodstvo dolgoročne zadolžitve, ki so še leta 1991 znašale 190 milijonov evrov, uspelo znižati na slabih 47 milijonov evrov. Stekla je sanacija, ki se je zaključila leta 1997, ko je družba tudi prvič po osamosvojitvi poslovala pozitivno. Družba je začela tudi postopno posodabljati zastarelo letalsko floto.
Grašek je Adrio vodil do aprila 2001, ko je prevzel vodenje Telekoma Slovenije. »Podjetje smo iz brezupnega položaja pripeljali v fazo normalnega poslovanja, zato sem ocenil, da je zdaj pravi čas za spremembo,« je takrat pojasnil Grašek. Nadzorni svet družbe je na njegovo mesto imenoval dotedanjega pomočnika predsednika uprave in nekdanjega državnega sekretarja za letalstvo Braneta Lučovnika.
Teroristični napad v ZDA 11. septembra 2001 je povzročil novo krizo v letalstvu, ki pa jo je Adria relativno dobro preživela. Po nekaj uspešnih letih je leta 2005 sledil nov padec, ko je vknjižila dobrih osem milijonov evrov izgube in tudi menjavo na čelu družbe. Lučovnik je konec leta odstopil iz osebnih razlogov, med katerimi je navedel tudi neuspešen izid pogajanj s sindikatoma pilotov in stevardes o znižanju njihovih plač.
Afera po treh mesecih odnesla Iztoka Malačiča
Kot vršilec dolžnosti je družbo prevzel Iztok Malačič in napovedal, da bodo najpozneje v 18 mesecih poslovali pozitivno. Napovedi ni uresničil, niti je ni mogel, saj je postal direktor z najkrajšim mandatom. Po treh mesecih je bil prisiljen odstopiti zaradi neizpeljanega posla z družbo Aurora Airlines v zvezi z najemom tovornega letala. Letalo namreč ni bilo dostavljeno, medtem ko je bil Iztok Malačič na dopustu, pa so v družbi celo našli za 50 odstotkov cenejšo različico najema tovornega turbopropelerskega letala, kot jo je v dogovorih z Auroro Airlines izposloval Malačič. Nadzorniki so mu pozneje celo prepovedali vstop v poslovne prostore Adrie.
Vodenje Adrie Airways je po Malačičevem odhodu prevzel dotedanji član uprave Tadej Tufek, sledila pa so leta številnih sanacij in dokapitalizacij. Leta 2008 se je zgodila svetovna gospodarska kriza, ki je tudi zaradi visokih cen naftnih derivatov močno udarila v letalskem sektorju. V prihodnjih treh letih je tako Adria Airways pridelala 88 milijonov evrov izgube, država pa je samo med letoma 2007 in 2011 izvedla več dokapitalizacij v skupni višini 65 milijonov evrov. Brez finančnih injekcij družba že takrat ne bi preživela.
Tufek je leta 2011 odstopil, njegovo zamenjavo pa naj bi zahtevale banke v zameno za pomoč pri sanaciji prezadolženega letalskega prevoznika. Na njegovo mesto je prišel dotedanji direktorja Minerala Klemen Boštjančič. Tudi on ni bil najbolj uspešen, saj je Adria naslednje leto pridelala skoraj 11 milijonov evrov izgube, zato je že konec leta 2012 sledila nova zamenjava. Na čelo Adrie se je prišel Marko Anžur.
Spomladi 2013 je v javnost prišla informacija, da je interna revizija v podjetju odkrila številne nepravilnosti pri poslovanju v preteklih letih. Poleg podeljevanja letalskih vozovnic pod ceno ali brezplačno je revizija odkrila tudi več sto tisoč evrov visoke provizije posrednikom za prodajo letalskih vozovnic, ki dela dejansko nikoli niso opravljali. Med prejemniki cenejših vozovnic je bil tudi tedanji minister za notranje zadeve Gregor Virant. Časnik Dnevnik je takrat razkril, da je Virant februarja 2010 za družinski let do Frankfurta odštel 150 evrov na osebo, povprečna cena v redni prodaji pa je takrat znašala skoraj dvakrat toliko.
Vlada Alenke Bratušek je mesec dni po izbruhu afere Adrio uvrstila na seznam državnih podjetij za prodajo. Anžur je Adrio Airways vodil do leta 2016, ko je bila družba privatizirana.
Cerarjeva vlada preslišala opozorila
Do prodaje nemškemu skladu 4k Invest je prišlo kljub opozorilom, da omenjeni sklad nima nikakršnih izkušenj v letalskem sektorju. Država je na račun prodaje dobila 100.000 evrov kupnine, v skladu s pogodbo pa je ob tem država za dokapitalizacijo družbe prispevala 3,1 milijona evrov, milijon evrov pa je pristavil še nemški sklad.
Leto 2016 je bilo eno izmed redkih let in tudi zadnje, v katerem je imela Adria Airways pozitiven rezultat. Leta 2017 je izguba presegla pet milijonov evrov, lani pa je po neuradnih informacijah znašala več kot 18 milijonov evrov.
Zadnji polet
Zadnji polet je Adria Airways opravila prejšnjo nedeljo pozno zvečer, ko je v Slovenijo iz Pariza prepeljala slovensko odbojkarsko reprezentanco. Stroške poleta je krila turistična agencija, posadka pa je delo opravila brezplačno. Slovenski odbojkarji so se v zgodovino vpisali z drugo srebrno kolajno na evropskih prvenstvih, Adria Airways pa je naslednji dan sama postala zgodovina. Uprava je po 58 letih in sedmih mesecih delovanja družbe na kranjsko sodišče vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka.
Tri nesreče
V 58-letni zgodovini je Adria Airways, sicer še pod imenom Inex-Adria Aviopromet, doživela tri letalske nesreče. Prva se je zgodila leta 1975 na letu iz Tivata v Prago. Nesreča je bila posledica napake pilota, ki se je ob pristanku v gosti megli zanašal na letališki pristajalni sistema ILS, čeprav je bilo objavljeno, da tako imenovano vodenje po višini ne deluje. Letalo se je v megli spustilo v korito reke Vltave in se zaletelo v breg. Od 120 potnikov in članov posadke je v nesreči umrlo 75 ljudi, večinoma čeških turistov. Slabo leto pozneje je nad Hrvaško prišlo do trčenja v zraku z letalom družbe British Airways. Umrlo je vseh 176 ljudi na obeh letalih, od tega 113 na slovenskem. Trk se je zgodil zaradi napak kontrolorjev v zagrebški kontroli letenja, ki so zaradi preobremenjenosti, slabe opreme in slabe medsebojne koordinacije dopustili križanje letal na isti višini. Tik pred trčenjem so sicer le v hrvaškem jeziku poskušali opozoriti pilote Inex-Adrie, a je bilo prepozno. Najhujšo letalsko nesrečo je družba doživela 1. decembra 1981, ko se je letalo, na katerem je bilo 180 ljudi, ob pristanku na letališču Ajaccio zaletelo v goro. Vzrok nesreče je splet okoliščin, med drugim meglenega vremena, neprecizne komunikacije med pilotom in kontrolorji ter nepozornosti posadke letala, ki je dopustila navzočnost otroka v kabini in se ni zavedala, kje je letalo glede na teren. Prav tako se je posadka prepozno odzvala na opozorila sistema za zaznavo ovire pred letalom. Umrli so vsi potniki in člani posadke. V nesreči, ki še vedno velja za drugo najhujšo nesrečo v Franciji, je umrlo vseh 180 potnikov in članov posadke.
