Novela po prepričanju ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ustrezno uresničuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, s katero je to določilo, kako mora država financirati javni program v zasebnih osnovnih šolah. Novela pri tem predvideva, da bi država obvezni del javnega programa financirala v celoti, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala. Trenutno oba dela financira 85-odstotno.
Ker je bila o predlogu novele v okviru prve obravnave v DZ opravljena splošna razprava, pri drugi obravnavi ni predstavitve stališč poslanskih skupin, lahko pa svoja stališča predstavijo poslanci.
Je predlog ustavno sporen?
Tomaž Lisec (SDS) je v dosedanji razpravi opozoril, da bo predlog zasebnim šolam zmanjšal sredstva in poslabšal njihov položaj, s čimer bo izključno "zaradi ideologije levega političnega pola" povzročena nova diskriminacija. Opozoril je, da sta tako služba vlade za zakonodajo kot zakonodajno-pravna služba DZ opozorili na ustavno spornost predloga, prav tako do zdaj noben vidni pravnik ni javno zatrdil, da bi z njim primerno izpolnjevali odločbo ustavnega sodišča. Ministra za izobraževanje Jerneja Pikala je zato vprašal, kakšne bodo poklicne in politične posledice zanj, če bo zakon znova spoznan kot neustaven.
Po prepričanju Jožefa Horvata (NSi) pri vsem skupaj ne gre za vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol ali tistih 0,84 odstotka učencev, ki jih obiskujejo, prav tako ne za 300.000 evrov, s katerimi bi dodatno obremenili proračun, ampak za problem pravne države. "Če namreč zakonodajalec v štirih letih in pol ni sposoben spremeniti enega preprostega člena in uresničiti odločbo ustavnega sodišča, potem imamo problem pravne države," je dejal. Poslance je pozval, naj zakon zavrnejo, nato pa skupaj pripravijo zakon, ki bo sprejemljiv za vse. "Pri tem ponujamo našo roko," je dodal.
"Zakaj imamo z implementacijo odločbe ustavnega sodišča tako velike težave? Mar nismo iskreni in zasledujemo neke politične interese? Sama ustavna odločba je enostavna, a smo jo močno zakomplicirali z različnimi razlagami," je opozorila Mateja Udovč (SMC). Izrazila je upanje, da bodo kmalu zbrali toliko politične modrosti in končno uredili problem financiranja zasebnih šol. Po besedah Gregorja Periča (SMC) je predlog, ki ga imajo na mizi, "daleč od tistega, kar bi morali narediti".
Verjamejo ministru
Aljaž Kovačič (LMŠ) je nasprotno ocenil, da odločba le ni tako enostavna in jasna, kot se zdi, kajti "če bi bila, bi imeli vsi enako mnenje in bi bila zadeva že rešena". V LMŠ po njegovih besedah verjamejo ministru Pikalu, da novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča in jo bo "brez slabe vesti" podprl.
Maša Kociper (SAB) je izrazila upanje, da bo zakon danes sprejet in da bo vložena še ena ustavna presoja, da bo lahko ustavno sodišče še enkrat povedalo, kako financirati zasebne šole. Se je pa vprašala, "ali si res želimo, da o najpomembnejših družbenih vprašanjih odloča ustavno sodišče oziroma devet ljudi" ter opozorila, da imamo v Sloveniji načelo delitve oblasti.
Matej Tonin (NSi) je nasprotno prepričan, da bi bilo bolje, da zakon pade, ustavno sodišče pa nato samo določi, kako naj uresničijo odločbo. Predlog za to ustavni sodniki namreč že obravnavajo, je spomnil.
Poslanec SD Marko Koprivc (SD) je izrazil prepričanje, da je predlog novele dober in da sledi odločbi ustavnega sodišča. "Ta namreč določa, da mora država financirati le obvezni del javnega programa, ko govorimo o razširjenemu delu javnega programa pa govorimo o nečem povsem drugem. In prepričan sem, da razširjenega programa državi ni treba financirati, predvsem zato, ker imamo široko mrežo kakovostnih javnih šol," je dejal. "Predlog ni idealen, a imamo pač, kar imamo, zato bomo predlog v poslanski skupini DeSUS podprli," je napovedal Jurij Lep.
Že pred današnjo obravnavo so podporo noveli napovedali v LMŠ, SD, DeSUS in SAB, medtem ko je v SDS in NSi ne nameravajo podpreti. V Levici in SNS do zdaj niso povedali, kako bodo glasovali, prav tako še niso sodelovali v današnji razpravi. DZ bo sicer o noveli glasoval še danes.
Diametralno nasprotna odločitev?
Kar nekaj pozornosti so poslanci namenili vprašanju, ali je ustavno sodišče o vprašanju financiranja zasebnih šol leta 2001 in 2014 res odločilo diametralno nasprotno. "To ni res in je popolno zavajanje. Ustavna odločba iz leta 2001 obravnava šolstvo na splošno v celoti, kamor sodijo tudi srednje šole in še kaj drugega. Odločba iz leta 2014 pa govori o javnoveljavnem programu zasebnih osnovnih šol," je dejal Tonin. Kociprova mu je odgovorila, da odločba iz leta 2001 govori ravno o tem, za kar sam trdi, da ne. V njej je med drugim ustavno sodišče po njenih besedah zapisalo, da je "zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, polje njegove presoje in zato ni v nasprotju z ustavo".
Skupina pravnikov poziva k zavrnitvi predloga
Pred današnjo odločitvijo se vrstijo pozivi k zavrnitvi predlaganih zakonskih določb. S tem sporočilom so se oglasili tako v združenju zasebnih vrtcev kot skupina pravnikov, ki jo sestavljajo Matej Avbelj, Janez Čebulj, Veronika Fikfak, Borut Holcman, Jernej Letnar Černič, Andraž Teršek, Jurij Toplak in Verica Trstenjak. Opozarjajo namreč, da so doslej vse strokovne pravne službe vlade in DZ ugotovile, da je predlog ministrstva v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča in zato protiustaven. Državni zbor obenem pozivajo, naj zavaruje integriteto slovenske ustavne demokracije na splošno in še posebej zagotovi spoštovanje človekovih pravic prizadetih posameznikov, tako da izvrši to in ostale neizvršene odločbe ustavnega sodišča.
V zvezi z novelo so se danes oglasili tudi v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije, kjer opozarjajo, da predlagana novela ogroža izvajanje javno veljavnega programa tudi v zasebnih vrtcih. "Po novi terminologiji bodo lahko namreč zasebni vrtci in šole izvajali le program, ki je pridobil javno veljavo. Le ta pa se mora razlikovati od javno veljavnega programa, ki ga lahko izvajajo le javni vrtci in šole ter vrtci in šole s koncesijo. V Sloveniji ima koncesijo le 15 vrtcev, kar pomeni, da je ogrožen obstoj polovice vseh zasebnih vrtcev v Sloveniji. Ker ne vemo, kako se bo ta člen izvedel v praksi lahko predvidevamo, da polovica zasebnih vrtcev ne bo imela več pogojev za delovanje, zato bodo morali z dejavnostjo prenehati," so opozorili.
