Na ljubljanskem onkološkem inštitutu (OI) so pred dobrim mesecem objavili rezultate raziskave o prisotnosti raka na Dravskem polju.
Čeprav v poročilu, ki obsega 132 strani, najdemo kar nekaj skrb vzbujajočih podatkov, avtorji v sklepnem delu zapišejo, da Dravsko polje po pojavnosti raka v slovenskem merilu ne izstopa. Okoljevarstveniki so ob takšni ugotovitvi poudarili, da je rakavih obolenj v Sloveniji preveč, kar je skrb vzbujajoče. V oči zbode tudi naročnik raziskave. To je odvetniška pisarna Gorjup iz Maribora, ki v Sloveniji zastopa kemično tovarno Albaugh – nekdanjo tovarno Pinus Rače.
Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju delujejo industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi raka. Kot razkrivajo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti.
Rakotvorne snovi
Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih mogoče zaslediti več snovi, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam rakotvornih snovi. V Sloveniji so v obdobju po letu 1945 veljali državni predpisi, iz katerih je razvidno, da so bila za uporabo v kmetijstvu registrirana številna obstojna organska onesnaževala (POP – persistent organic pollutants). Slovenska tovarna Pinus Rače je za skupno jugoslovansko tržišče proizvajala posamezne POPs snovi, ki so se uporabljale kot pesticidi od leta 1959 do 1984. Rezultati analiz ostankov pesticidov s POPs snovmi na in v kmetijskih pridelkih ter v tleh z območja Dravskega polja kažejo na majhno onesnaženje zaradi kmetijske rabe.
Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih mogoče zaslediti več snovi, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam rakotvornih snovi.
Divja odlagališča
Problematično je točkovno onesnaženje nekaterih vodnih virov s pesticidi, ki vsebujejo POPs snovi, kot posledica nekontroliranega odlaganja kemikalij na komunalna odlagališča odpadkov v preteklosti (primer Brunšvik). Že v osemdesetih letih 20. stoletja so v zemljini divjih odlagališč na Dravskem polju odkrili različne ostanke pesticidov, ki pa niso bili posledica normalne uporabe v kmetijstvu, ampak predvsem posledica odlaganja ostankov v zapuščene gramoznice, kjer so odkrili tudi primesi iz proizvodnje pesticidov, odpadna olja in druga onesnaževala, navajajo v poročilu OI.
Kdaj se je začelo
Prvi podatki, da je na nekaterih krajih na Dravskem polju podtalnica ogrožena zaradi onesnaženosti, segajo v leti 1982 in 1983. Takrat so ugotavljali, da je najmočneje onesnažena v Brunšviku in Starošincah, onesnaženje se je nato širilo proti črpališčema Skorba in Šikole. Spomnimo, da je bila podtalnica na Dravskem polju leta 1989 tako zastrupljena, da so jo prenehali črpati in na območju prekinili oskrbo s pitno vodo. Agencija RS za okolje (Arso) v svojih analizah ugotavlja, da se slabo kemijsko stanje vod v Dravski kotlini odraža predvsem v preseženih vsebnostih nitratov, atrazina in desetilatrazina. Vendar kaže, da se stanje izboljšuje, saj se povprečne vsebnosti nitrata z leti znižujejo. Močno onesnaženje z atrazinom in desetilatrazinom se že daljši časovni niz pojavlja na merilnih mestih Šikole, Skorba, Brunšvik in Kidričevo.
Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom.
Kontaminirana tudi tla
»V sklopu raziskave onesnaženosti tal Slovenije so bili leta 2004 odvzeti vzorci prsti v naselju Cirkovce v občini Kidričevo. Analiza je pokazala prisotnost ostankov zdravju nevarnih insekticidov in herbicidov, koncentracije so presegale mejne vrednosti. Zaznanih je bilo veliko spojin, ki se uvrščajo med možne povzročitelje rakavih obolenj. Leta 2005 so bili vzorci tal odvzeti v naseljih Kidričevo in Lovrenc na Dravskem polju. Izmerili so visoke vrednosti fosforja, ki so bile najverjetneje posledica povečanih emisij iz industrijskega kompleksa Kidričevo. Tudi njivi na lokacijah Mihovci in Lovrenc na Dravskem polju sta v času meritev v tleh imeli dobro do prekomerno vsebnost fosforja in kalija. Na dveh lokacijah, ki sta v neposredni bližini industrijske cone v Kidričevem, je seštevek spojin presegal mejno imisijsko vrednost za tla. V odvzeti prsti z območja Lovrenca na Dravskem polju so odkrili prisotnost ostankov insekticidov in herbicida metolaklor,« so podatke prejšnjih raziskav povzeli v poročilu OI Ljubljana.
Kako je drugod
Poročilo inštituta še navaja, da se število novih primerov raka v podravski regiji in na Dravskem polju z leti povečuje. Povečevanje števila novih primerov raka je sicer značilno tudi za preostalo Slovenijo. V večji meri je posledica staranja prebivalstva. Najpogostejše vrste raka v podravski regiji so enake kot pri prebivalcih celotne Slovenije.
