SDS je prejšnji teden, le dva dneva po sprejemu rebalansa proračuna v državnem zboru kot prva stranka napovedala ustavno presojo rebalansa. »Sprejeti rebalans proračuna 2019 je evidentno protiustaven, strukturno pa najslabši po letih 2009 in 2010. Slovenijo nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti,« je prepričan Janša, ki je ob tem napovedal ustavno presojo.
Prehitevanje po desni
NSi se sicer strinja s stranko SDS, da je letošnji proračun protiustaven, a ocenjuje, da predlog, ki so ga pripravili v največji opozicijski stranki, pravno ni dovolj dobro utemeljen. »V NSi si želimo strokovno in pravno dobro argumentirano zahtevo za ustavno presojo, zato smo k pripravi utemeljitve povabili skupino uglednih ustavnih pravnikov in ekonomistov,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Ob tem so spomnili na opozorilo fiskalnega sveta, da je raven izdatkov letošnjega proračuna v nasprotju z zakonom o fiskalnem pravilu. »Politika je prva dolžna spoštovati zakone. Gre za vprašanje spoštovanja pravne države in vlada ne more arbitrarno odločati, ali bo spoštovala zakone,« so opozorili v NSi.
Državni zbor je rebalans, s katerim se letošnja poraba prvič zvišuje prek 10 milijard evrov, v začetku marca sprejel s podporo poslancev koalicije, Levice in SNS, proti pa so glasovali v NSi in SDS.
Postopek za oceno ustavnosti lahko sicer z zahtevo med drugimi začne državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada.Če bosta obe stranki vztrajali na svojem bregu, zahteve za presojo ustavnosti poslanci ne bodo mogli vložiti. Za zahtevo je namreč potrebnih 30 poslanskih glasov, ob čemer je treba upoštevati, da poslanci, ki so glasovali za rebalans, ne morejo hkrati podpreti ustavne presoje.
V NSi so sicer napovedali, da bodo svoj predlog v podpis ponudili tudi drugim strankam, torej SDS. Da bi se slednja podpisala pod predlog NSi, ki je zavrnila predlog SDS, je zelo malo verjetno.
Draženje glede zaslug
Vprašanje ustavne presoje rebalansa proračuna ni prvi »spor« dveh opozicijskih pomladnih strank v zadnjem času, je pa prav gotovo največji. Člani SDS in NSi so si prek družbenih omrežjih v začetku marca izmenjali nekaj pikrih glede obiska kandidata Evropske ljudske stranke, ki ji pripadata SDS in NSi.
V začetku marca sta obe strani zaznamovali 30. obletnico ustanovitve, tako NSi kot tudi SDS sta si lastili zasluge za prihod Webra, ki je sicer obiskal še tretjo članico Evropske ljudske stranke v Sloveniji, SLS. »Mi smo povabili Webra, SDS je prilagodil dogodek naši obletnici,« je ugotavljal prvak NSi Matej Tonin. Predsednik SDS Janez Janša je prek twitterja odgovoril v svojem stilu: »In sonce se vrti okoli zemlje.«
Še korak dlje je šel nekdanji član NSi Aleš Hojs, ki ga je stranka leta 2016 izključila, nato pa se je pridružil opozicijskim konkurentom SDS. »Tako kot je prvo mesto na listi NSi obljubil kar trem posameznikom – tudi Lojzetu Peterletu, ki o tem govori zgolj v ozkih krogih, javno pa nima j... spregovoriti! SDS je prilagodila rojstni dan Jožeta Pučnika! Veleumne misli, ki jih je sposoben le magister FDV-ja,« je po svojem nekdanjem šefu udaril Hojs.
Kdo je rešil Orbana?
Slaba dva tedna pozneje sta si SDS in NSi vsaka po svoje interpretirali dogajanje z zamrznitvijo članstva stranke Fidesz, madžarskega premierja Viktorja Orbana v Evropski ljudski stranki.
»Dogovor o statusu Fidesza dosežen ... Na predlog Janeza Janše sprememba 2. člena dogovora, kar je bilo z nekaj dodatnega napora ključno za sprejem kompromisa,« je na twitterju zapisala evropska poslanka SDS Romana Tomc.
Evropski poslanec NSi Lojze Peterle ji je čez 10 minut odgovoril: »Skupščini sem predlagal rešitev situacije po vzoru t. i. 'avstrijske rešitve' iz leta 2000, kjer je šlo za prostovoljni suspenz. To je idejo, je kot naslednji govornik podprl tudi Janez Janša.«
