Poti slovenskih štorkelj so dobro raziskane. V letih 2015 in 2016 so ornitologi tri ptice opremili s sledilnimi napravami in proučevali njihovo selitev, je povedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) Damijan Denac: »Selile so se čez Balkan, morje prečkale pri Bosporju v Turčiji, nato pa letele čez Sirijo in Izrael v Afriko. Tam so preletele Egipt in Sudan ter potem prezimovale nekje med državami Etiopija, Kenija in Tanzanija, ena pa je prezimovala v Čadu. Pot v eno smer je bila dolga okoli 7000 kilometrov.«
Štorklje mraz dobro prenašajo, pomembna je hrana. V zimah brez snega lahko lovijo miši in verjetnost, da preživijo zimo tukaj, je večja od verjetnosti preživetja med selitvijo.
Pomladanska selitev je dvakrat hitrejša od jesenske
Začetek selitve iz Afrike v Evropo sproži »notranja ura« štorkelj, na »koledar« selitve in »zamude« vplivajo predvsem vremenske razmere. Velika deževja ali viharji lahko ptice za precej časa zaustavijo, pri tem jih veliko tudi pogine. Še zanimivost: pomladanska selitev štorkelj je dvakrat hitrejša od jesenske, saj se pticam mudi na gnezdišča. »Izkoristiti morajo relativno ozko časovno okno, ki ga imajo na voljo za gnezdenje. V povprečju preletijo 200 kilometrov na dan, lahko pa tudi precej več. Prvi se vrne v gnezdo samec, kakšen teden za njim samica,« je razložil Denac. Mladiči se izvalijo v začetku maja, sredi avgusta se že odselijo.
Ornitologi pri nas resda še niso opazili izrazitih sprememb selitvenih vzorcev, je dejal Denac: »Vendar pa posamezne štorklje ostanejo čez zimo pri nas. Tako ni nobena redkost videti štorklje pri nas pozimi. Mraz dobro prenašajo, pomembna je hrana. V zimah brez snega lahko lovijo miši in verjetnost, da preživijo zimo tukaj, je večja od verjetnosti preživetja med selitvijo. Ta je za štorklje najbolj tvegana, glavni vzroki smrti so ilegalni lov, neurja, daljnovodi …« Dodal je, da spremembe opažajo tudi drugod po Evropi: »Španska populacija štorkelj se je včasih redno selila čez Gibraltar v Afriko. Danes se praktično ne seli več, štorklje čez zimo ostanejo v Španiji in se hranijo na smetiščih.«
Štorklje kmalu ne bodo več simbol Prekmurja?
Bele štorklje v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) popisujejo vsako leto od 1999 naprej, zato imajo natančne podatke. Lani je v vsej Sloveniji gnezdilo 218 parov, poletelo je 489 mladičev, na Dravski ravni oziroma v Podravju pa 36 parov z 82 mladiči. »Največ štorkelj gnezdi na Murski ravni, sledijo Dravska ravan, Slovenske gorice, Krška ravan, Dravinjske gorice, Dolenjsko podolje, Savska ravan, Bela krajina in Goričko. Posamezni pari so prisotni tudi v drugih regijah, naselitveno območje se širi,« je povedal direktor Doppsa Damijan Denac.
Začetek selitve iz Afrike v Evropo sproži »notranja ura« štorkelj, na »koledar« selitve in »zamude« vplivajo predvsem vremenske razmere.
Populacija belih štorkelj je v Sloveniji povsod stabilna ali v rahlem porastu, edina regija z nazadujočim trendom je Prekmurje oziroma Murska ravan. »Tradicionalna prisotnost bele štorklje v Prekmurju bo tako v prihodnje, kot kaže, ostala samo še mit. Leta 1999 je gnezdilo na Murski ravni 87 štorkelj, lani samo še 56. Ob dosedanjem trendu, ko vsako leto v Prekmurju izgineta eden ali dva para, okoli leta 2050 bele štorklje v Prekmurju ne bo več. Razlog je kot na dlani, tako brutalnega intenzivnega kmetijstva in degradacije narave, kot sta se v preteklosti zgodila na Murski ravni in se še nadaljujeta, ne najdete nikjer drugje pri nas,« je opozoril ornitolog. Dodal je, da bela štorklja kot vrsta v Sloveniji sicer ni ogrožena, so pa ogrožene njene posamezne populacije.
