Tudi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) opaža, da se varnost pri delu v gozdu slabša. »V letu 2018 se je ta v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno poslabšala,« so povedali na zavodu.
Verjetno je delni vzrok za to tudi izrazito povečan obseg sečenj zaradi sanacije polomljenih sestojev po vetrolomu decembra 2017, ugotavlja diplomirani inženir gozdarstva iz ZGS, Jurij Beguš. Sogovornik pojasni, da je ta namreč potekala v neugodnih razmerah ter na zahtevnih terenih in hkrati pod časovnim pritiskom zaradi varstva gozdov pred smrekovimi podlubniki.
»Vendar to vsekakor ne more biti poglavitni razlog, saj smo pri podrobnejši analizi nesreč s smrtnim izidom ugotovili, da se večina od njih sploh ni zgodila v predelih, prizadetih po vetrolomu, in da sta skoraj vsem botrovali neprevidnost in nestrokovnost pri izvajanju gozdarskih opravil, ne pa objektivni vzroki, kot je zahteven teren ali stanje sestoja. Poleg tega so veliko večino dela pri odpravi posledic vetroloma opravili poklicni izvajalci in ne zasebni lastniki,« razlaga.
Najmlajša žrtev je najstnik
Nadalje spregovori še o statistiki in pove, da je bilo največ lanskih poškodovancev v starostnih skupinah od 50 do 59 let ter od 60 do 69 let, v vsaki po 16. »Vendar pa je bilo v skupini od 60 do 69 let kar osem smrtnih žrtev, v skupini od 50 do 59 let pa dve. Najmlajši od žrtev nesreč pri delu v gozdu je bil star 17 let, umrl je pri upravljanju traktorja. Najstarejši je bil star kar 86 let, umrl pa je pri razkladanju hlodovine s prikolice. Sicer je bil v letu 2018 najmlajši evidentirani poškodovanec star komaj 15 let, najstarejši pa 90 let. Tudi v tem primeru je šlo za delo s traktorjem.
Beguš predstavi tudi podrobnejšo analizo, ki pokaže, da se je po pričakovanjih največ nezgod pripetilo pri sečnji – 58 odstotkov –, sledi spravilo – 32 odstotkov –, pri čemer prevladuje traktorsko spravilo in izdelava drv. »Pri drugih opravilih nismo zabeležili nobene nesreče. Pri smrtnih nezgodah je prišlo praktično v enaki meri do poškodb glave ali trupa, medtem ko pri težjih in lažjih nezgodah prevladujejo poškodbe nog in trupa.«
Nevarni odžagani deli
Naš sogovornik izpostavi še eno skrb zbujajočo informacijo, in sicer da je samo 69 odstotkov ponesrečencev uporabljalo osnovno osebno varovalno opremo, 29 pa ne. Ob tem pa je tudi povedal, da osebna varovalna oprema učinkovito ščiti le pri manj hudih nesrečah in tudi pred urezom z motorno žago, ne more pa delavca zaščititi pred poškodbami zaradi udarcev drevesa ali drevesnih delov, pred padci na terenu ali hujšimi poškodbami pri delu s traktorjem. »Tudi sicer je motorna žaga kot vzročno sredstvo pri nastanku poškodbe bolj proti dnu. Najpogostejše vzročno sredstvo je drevo oziroma njegovi odžagani ali odlomljeni deli, čemur sledijo veje, deblo in hlod.«
V letu 2018 je Zavod za gozdove Slovenije evidentiral 77 nezgod pri delu v zasebnih gozdovih, kar je 35 več kot v predhodnem letu. Od tega je kar 12 smrtnih, 50 težjih in 13 lažjih. »Pri lažjih nezgodah je treba omeniti, da je tukaj naša evidenca najmanj zanesljiva, saj večina lažjih delovnih nezgod pri delu v zasebnem gozdu ni nikjer zabeleženih.« Če pogledamo letošnje leto, pa se je v gozdu smrtno ponesrečilo že pet ljudi.
Neprevidnost in precenjevanje
Zavod za gozdove, ki že od leta 1995 veliko dela na področju izobraževanja in promoviranja varnega ter učinkovitega dela v gozdu, torej zaznava, da se stanje na področju varnosti pri delu v gozdu do zdaj ni popravilo toliko, kot bi si želeli ali pričakovali. »Po nekaj letih, ki kažejo na določeno izboljšanje, se zadeve spet povrnejo v prejšnje stanje. Vsekakor ugotavljamo upad števila nesreč, ki so v vzročni zvezi z uporabo orodja za delo v gozdu (z izjemo mehaniziranega spravila), kar je nedvomno posledica boljše opremljenosti za delo. Po drugi strani ugotavljamo vse pogostejše število nesreč, ki jih povezujemo z nezadostno usposobljenostjo oziroma nepoznavanjem pravilnih tehnik dela v gozdu, zlasti z neprevidnostjo, podcenjevanjem nevarnosti in neodgovornim ravnanjem. Iz tega razloga menimo, da bi bilo treba pri usposabljanjih in tečajih varnega dela še več časa, energije in vsebine nameniti učenju pravilnih tehnik varnega dela v gozdu s poudarkom na traktorskem spravilu, medtem ko je promocija nakupa sodobne opreme bolj drugotnega pomena, saj je doseženo stanje v tem pogledu že zdaj precej zadovoljivo,« so njihove ključne misli ob robu našega pogovora.
