Po dolgih letih, v katerih smo pridelali 24 milijard evrov primanjkljaja, smo v letu 2018 spet zabeležili proračunski presežek. Naša zadolženost se zmanjšuje in gospodarstvo raste. Predsednik vlade je odprl državno denarnico in začel zapravljati. Koliko in komu bo dal, je razvidno iz proračuna za leto 2019. A ko so proračun videli evropski birokrati, so zastrigli z ušesi, ko so ga preučili strokovnjaki iz fiskalnega sveta, pa so vladi podali opozorilo, globoko vdihnili in vse mišice pokazali pri opozicijski SDS ter napovedali, da bodo za rebalans proračuna zahtevali presojo ustavnosti, saj naj bi kršil fiskalno pravilo.
Kaj pravijo številke?
Če pustimo politično napenjanje mišic, saj je le malo verjetno, da bi rebalans dejansko prišel na mizo ustavnih sodnikov, pa je treba priznati, da številke in podatki v resnici ne govorijo ravno v prid naši vladi in njenemu predsedniku. Rebalans proračuna je bil narejen na predpostavki, da bo slovenski BDP v letu 2019 zrasel za 3,7 odstotka. Ravno na dan, ko je rebalans doživel drugo potrditev v parlamentu, je Umar svoje napovedi gospodarske rasti za Slovenijo zmanjšal s 3,7 na 3,4 odstotka. Morda se 0,3 odstotka zdi malo, a če preračunamo v številke, to pomeni, da bomo Slovenci ustvarili kar 130 milijonov evrov manj, kot predvideva rebalans proračuna. Popolnoma jasno je, da je za to znižanje vlada vedela, še pred drugo potrditvijo rebalansa proračuna, a se zanj ni zmenila.
Vrh države brez skrbi
Prav tako se vlada ne ozira na opozorila fiskalnega sveta, ki meni, da je Marjan Šarec preveč radodaren in da so predvideni javnofinančni izdatki previsoki za okoli 270 milijonov evrov. Predsednik vlade in njegov finančni minister Andrej Bertoncelj vztrajata, da je proračun uravnotežen in da mu bodo v naslednjih treh letih sledile strukturne reforme, ki bodo našo državo obdržale v dobri kondiciji. "Če imate presežek, zmanjšujete dolg ter izvajate strukturne ukrepe in reforme, zakaj bi bilo treba biti plat zvona," je pred kratkim izjavil prvi državni finančnik. V bran jim je stopil tudi ekonomist Jože P. Damijan, ki meni, da je odstopanje od fiskalnega pravila v letošnjem rebalansu proračuna za slabih 270 milijonov evrov pri dobrih 10 milijardah evrov proračunskih izdatkov na ravni statistične napake. Poleg tega Damijan opozarja na nezanesljivost izračunov in pomanjkljivo metodologijo.
Zaloga
Razlog, da ne predsednik vlade ne minister za finance nista prav zaskrbljena, pa najbrž tiči tudi v napovedi, da so v letu 2019 načrtovani prihodki v višini 10,35 milijarde evrov, odhodki pa v višini 10,16 milijarde evrov. Nominalni presežek bo tako po načrtih dosegel 0,4 odstotka BDP oziroma okoli 190 milijonov evrov, kar je vsaj na papirju dovolj velika zaloga, da se na koncu leta ne bi smeli znajti v rdečih številkah, tudi če bomo ustvarili manj, kot smo načrtovali.
