Kot je ta konec tedna v Berlinu sporočila organizacija International Council on Clean Transportation (ICCT), je v Nemčiji leta 2015 zaradi prašnih delcev v zraku in ozona umrlo okoli 43.000 ljudi, od tega naj bi bilo 13.000 smrti neposredno povezanih z onesnaženjem zraka zaradi prometa.
Tudi v Sloveniji se s problematiko onesnaženega zraka in njegovega vpliva na okolje in človeka ukvarjajo mnoge institucije, med njimi tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ta redno komunicira z javnostjo in svetuje, kako ravnati, da v okoliščinah, ki skrbijo, zaščitimo svoje zdravje. V eni od obširnih publikacij, v kateri so nanizali precej informacij o prometu in njegovih posledicah na okolje in zdravje, podrobneje opišejo, kaj se zaradi onesnaženja, ki ga povzročajo izpusti vozil, dogaja v Sloveniji.
»Motoriziran promet povzroča izpuste plinov, ki povzročajo zakisljevanje, nastajanje ozona in drobnih delcev. Onesnaževanje zraka tako škoduje okolju in našemu zdravju,« je ena od njihovih uvodnih misli. Nadalje razlagajo, da smo v Sloveniji s pametnimi strategijami in tehnološkim napredkom že nekoliko uspeli pomembno zmanjšati izpuste v zrak. »Vse več avtomobilov ima katalizatorje, zmanjšala se je vsebnost žvepla v gorivu, izpusti onesnaževal upadajo in tudi meščani vse pogosteje uporabljamo čistejše načine prevoza. Kljub temu pa zrak v mestih ni dovolj čist,« so zapisali.
ČRNA STATISTIKA
Kako sicer promet vpliva na kakovost zraka? »Za naše zdravje so najbolj škodljivi izpusti delcev PM10 ter predvsem manjših od njih in izpusti dušikovih oksidov. Pri nas so zlasti problematični delci, saj Slovenija sodi med z delci bolj onesnažene države Evropske unije. V Evropi zaradi onesnaženosti zraka vsako leto še vedno predčasno umre kar 400.000 ljudi. Slab zrak še posebej prizadene otroke in starejše,« so skrb vzbujajoča dejstva, ki jih našteva inštitut.
NIJZ pojasni tudi, kaj konkretneje ti izpusti lahko storijo našemu telesu. »Petnajst odstotkov otrok, sprejetih v bolnišnico, ima težave z dihali, povezane s slabo kakovostjo zraka v Sloveniji. Zaradi izpostavljenosti višjim koncentracijam ima vedno več otrok tudi astmo. Zaradi delcev nastanejo tudi trajne okvare pljuč, celo pljučni rak. Drobni delci izjemno slabo vplivajo tudi na druge organe in tkiva, zlasti na srce, ožilje in možgane.«
