O krizi govorijo tudi statistični podatki, saj smo imeli v letih od 2003 do 2006 v državi 3100 hektarjev intenzivnih jablanovih nasadov, lani pa samo še 2300. Upad površin je izrazitejši zadnja štiri leta, vprašanje pa je, kaj se bo dogajalo z nasadi letos in naslednja leta.
V zadnjih desetih letih so obnovili slovenski sadjarji skupno komaj 577 hektarjev jablanovih nasadov oziroma komaj 80 hektarjev na leto. Zgovoren pa je podatek, da je bilo leta 2017 le za 30 hektarjev obnov in lani komaj za štiri hektarje več. »Obnov ni niti za enostavno reprodukcijo. Pri taki hitrosti bi za reprodukcijo nasadov potrebovali 40 let,« opozarja Martin Mavsar, specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto, ki je tudi prepričan, da sta hudi spomladanski pozebi v letih 2016 in 2017 gotovo vplivali na tako nizko obnovo.
Hudi pozebi v letih 2016 in 2017 ter toča so odprle vrata tujim trgovcem s sadjem, slovenska jabolka pa so izgubila tudi položaj na tujih trgih, kar ni nepomembno, saj v naši državi pridelamo v normalnih letinah dvakrat več jabolk, kot jih pojemo. Če upoštevamo še to, da pogosto jemo uvožena jabolka, morajo slovenska nujno najti pot na tuje trge.
Investicije so, ni pa napredka
Po podatkih agencije za kmetijske trge, ki jih je zbral Mavsar, je bilo iz finančnega obdobja 2014–2020 za obnove jablanovih nasadov že odobrenih dobrih pet milijonov evrov, poleg tega pa še slabi štirje milijoni za protitočno zaščito, 165 tisočakov za posodobitev hladilnic in 900 tisočakov za gradnjo velikega namakalnega sistema. Po navedenih podatkih sodeč se v sadjarstvo tudi vlaga, a zakaj torej ni napredka in preboja na trgu? V začetku 90. let smo sadjarstvo v naši širši regiji in v Sloveniji predstavljali kot eno najbolj perspektivnih kmetijskih panog. Takrat so posavski sadjarji držali korak v tehnologiji pridelave z najnaprednejšimi sadjarskimi regijami. A 30 let pozneje od perspektivnosti ostaja bore malo. Sadjarstvo se že leta duši v nemogočih družbenih in tudi naravnih pogojih.
Težave po hudih pozebah in toči
Slovensko in z njim posavsko sadjarstvo je v zadnjih letih v težavah, ki so se izjemno zaostrile po letu 2016, ko je nasade prizadela huda pozeba. Sledili sta nova huda pozeba v letu 2017 in nato junija isto leto še toča. Lani so pridelovalci jabolk doživeli blagoslov izjemno velikega pridelka, ki pa je za poklicne sadjarje postal nova nadloga. Ker so imeli vsi ljubiteljski sadjarji in vrtičkarji polne shrambe sadja, še na začetku februarja skoraj nihče ni kupoval jabolk. Poleg tega so jabolka iz travniških nasadov preplavila skladišča za predelavo, zato so plodovi v marsikaterem intenzivnem nasadu ostali celo na drevesih. Čeprav se to zdi nesprejemljivo, druge rešitve ni bilo, saj si nekateri v ujmah oškodovani sadjarji niso mogli privoščiti in plačati še obiranja, če jabolk niso imeli kam prodati.
Kilogram za par centov …
Nevzdržno stanje na trgu pridelovalec Toni Koršič iz Arnovega sela ponazori tudi s primerom: »Jabolka sorte fuji, ki velja za eno najboljših iz slovenskih nasadov, katerih izračunana lastna cena dosega 39 centov za kilogram, so v trgovini kljub oznaki Izbrana kakovost prodajali po 69 centov! Pogledal sem police v Italiji, kjer kilogram sorte fuji (in tudi vseh drugih sort) prodajajo po 3,50 evra!« Da je trenutek za slovensko pridelavo jabolk usoden, je prepričan tudi dr. Peter Zadravec, ki se ukvarja z raziskavami in svetovanjem v sadjarstvu. Ob tem navaja nekatere primere slabih izkušenj: »Štajerski pridelovalec je dobil naročilo za dostavo treh ton jabolk sorte idared v Sežano po ceni 34 centrov za kilogram, pri čemer ga transport stane 16 centov po kilogramu, še enkrat toliko pa embalaža in manipulacija! V drugem primeru je ad hoc izvoznik sadja od štajerskega kolega odkupil za izvoz 65 ton dobrega zlatega delišesa in ga plačal po 12 centov za kilogram!«
V začetku 90. let smo sadjarstvo v Sloveniji predstavljali kot eno najbolj perspektivnih kmetijskih panog. Takrat so posavski sadjarji držali korak v tehnologiji pridelave z najnaprednejšimi sadjarskimi regijami.
Kaj pa povezanost in podnebne spremembe?
Evropski trg s sadjem je zrušilo zaprtje ruskega trga, zato tudi poljska jabolka tako agresivno ponujajo na našem trgu. Pomagalo bi, če bi bili slovenski pridelovalci jabolk povezani, o čemer se strinjajo vsi – sadjarji, sadjarski svetovalci, stroka in politika. Ponovno vzpostavitev organizacije proizvajalcev je sicer jeseni napovedal krški Evrosad, sicer največji slovenski sadjar. Poleg zagotavljanja stalnih obnov in povezanosti je za razvoj sadjarstva pomembno tudi prilagajanje podnebnim spremembam. »Na avstrijskem Štajerskem so imeli enako pozebo kot pri nas, a tam v poskusni postaji Gradec že pospešeno proučujejo različne možnosti segrevanja sadovnjakov, tudi učinke sveč,« pravi dr. Zadravec. Nujno je tudi povečati porabo lokalnih pridelkov v javnih ustanovah. Če želimo ohraniti domačo pridelavo, se ne bi smelo dogajati, da za slovenski zajtrk šole ponujajo poljska jabolka, kot naj bi se zgodilo minulo jesen. Na koncu si lahko »mea culpa« (moja krivda) za stanje v slovenski pridelavi jabolk rečemo tudi potrošniki. Kolikokrat iščemo najcenejšo hrano in pri tem gledamo na vsak cent, ni pa nam žal tisočakov za nov avto ali pohištvo?
