Slovenjgradčanka Nuša Kamnik ima za seboj čustveno naporne dneve. Svojega tekmovalnega konja, s katerim je na tekmovanjih v športnem jahanju nekdaj uspešno preskakovala ovire, je našla v grozljivem stanju. Konja je našla nekje drugje, v zaprtem prostoru, na trdem in vlažnem betonu, med iztrebki. Don je izgubil veliko telesne teže in videti je bilo, kot da so mu šteti dnevi. Kako je sploh lahko prišlo do takšnega scenarija in zanemarjanja živali?
Nuša Kamnik je razočarana nad nekaterimi odzivi na njeno zgodbo. »Če lahko in če želi kdo pomagati, naj pomaga, to je smisel vse zgodbe,« sporoča.
Upokojili so ga zaradi astme
»Pred leti se je moje življenje odvijalo precej živahno, saj sem uživala v treniranju in tekmovanju v preskakovanju ovir z Donom, vse dokler ni zbolel,« je povedala Nuša. Infekcija je namreč prizadela Donova dihala in mu onemogočila nadaljnja tekmovanja. Nuša mu je poskušala pomagati s terapijami, vendar preprosto ni šlo: »Najzahtevnejše je bilo sprejemanje nemoči – da mu kljub vsemu znanju, trudu in vsem možnim terapijam vendarle ne morem pomagati.« Za jahanje in tekmovanje je izbrala drugega konja, Don pa je ostal v njeni bližini in bil deležen pozornosti ter potrebne nege. Toda Nuša je morala pred dvema letoma sprejeti težko odločitev zaradi nepričakovanih večjih sprememb v življenju. »Zaradi tega sta bila moj čas in druženje z Donom omejena, kar me je dolgo časa bremenilo.« Mlada glasbenica je zato začela iskati nekoga, ki bi Donu lahko namenil ustrezno pozornost, čas in primeren prostor. Po daljšem iskanju ji je vendarle uspelo najti novega skrbnika in konja mu je prodala po simbolični ceni.
Prodali so ga za njenim hrbtom
Kot pripoveduje Nuša, je bilo okolje za Dona primerno, »še bolj primerno pa to, da je bilo v okolju tudi dovolj ljudi in predvsem otrok, ko so ga bili pripravljeni sprejeti in skrbeti zanj«. Nuša je Dona redno obiskovala, z novimi lastnikom pa je bila dogovorjena, da ji bodo sporočili, če za konja ne bi več mogli skrbeti ali če bi se njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Toda novi lastniki se dogovora, kot kaže, niso držali. »Nazadnje sem ga obiskala septembra lani, ko sem opazila spremembe, ki so bile posledica izgube telesne teže,« pravi. Z lastniki se je takrat pogovorila in obljubili so ji, da bodo poklicali veterinarja, ki bo pregledal stanje Donovih zob, ki bi lahko bili vzrok težav. Toda očitno niso držali besede, še več, konja so v Nušini odsotnosti kar prodali. »Od konca novembra in ves december sem bila odsotna zaradi daljšega potovanja, zato me je novica o prodanem konju meseca januarja zelo presenetila. O tem me je še isti trenutek obvestil kupec, ko je v identifikacijskem dokumentu odkril prejšnjega lastnika – mene.«
Don Kampom potrebuje odprti hlev, preprosto imenovan »lavf štala«, z velikim pašnikom, za svobodno gibanje na svežem zraku. Zaprti in prašni prostori nikakor niso primerni zanj. Poleg vsega je treba skrbeti za primerno prehrano in dodatke ter nego, kar ni majhen strošek in zahteva veliko časa.
Raje se je lotila reševanja
Nuša ni dobila odgovora, zakaj so Dona prodali, ne da bi se z njo posvetovali. Povedali so ji le, da »ni bil več primeren« zaradi svojega obnašanja. »Sledila sem občutku in srcu ter se odločila za reševanje trenutnega stanja,« je povedala. »Donu se je zaradi bolezni stanje očitno poslabšalo v kratkem času, a karkoli bi rekla, bi bilo samo 'ugotavljanje', ki pa nikakor ni relevantno za kakršnakoli zaključevanja,« pojasnjuje Nuša, ki tudi pravi, da trenutno ni njena naloga ukvarjati se s tem, zakaj in kako je prišlo do takšnih zapletov, zato primera ni prijavila veterinarski inšpekciji. »Moj namen ni izgubljati časa in energije v iskanju vzrokov in obsojanju, saj za nazaj čisto ničesar ne morem rešiti,« pojasnjuje.
Don se počuti bolje
Ob njeni objavi na družbenih omrežjih se je oglasilo veliko ljudi. Nekateri so ponudili tudi pomoč z oskrbo ter prostor in bili konja pripravljeni vzeti k sebi. »Dobri ljudje so mi takoj ponudili začasno rešitev, da smo ga lahko prepeljali v zdravo in njemu primerno okolje, v sobivanju z osebo, ki mu, kot jaz, brezpogojno pomaga. Trenutno skrbimo zanj, kot si zasluži.« Nuša pravi, da je Don zdaj dokaj stabilen in v varnem okolju. Že v nekaj dneh se je začel počutiti mnogo bolje, in kot kaže, so težki dnevi za njim.
