Incident se je pripetil 29. septembra lani okoli 17. ure v hiši babice obtožene na Sneberski cesti v Ljubljani.
Po navedbah tožilstva je Zajčeva po prepiru »v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti poskusila drugemu vzeti življenje, s tem, da je s kuhinjskim nožem, skupne dolžine 33 centimetrov in dolžine rezila približno 20 centimetrov, zabodla Iztoka Štupico, ki je ležal na postelji, v zgornjo levo polovico prsnega koša ter mu povzročila vbodno rano med III. in IV. rebrom, kjer je ostrina noža prebodla steno prsnega koša in pljuča, pri čemer zaradi hitre zdravniške pomoči do konkretne ogroženosti življenja oškodovanca ni prišlo …«
Poseben primer
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Klinični psiholog Tristan Rigler je o obtoženi povedal, da ima infantilno osebnostno strukturo, ki se odraža v njenem egocentričnem delovanju ter impulzivnem doživljanju, ter svojski način življenja in dojemanja realnosti. Na področju medosebnih odnosov je njen primarni mehanizem delovanja pasivna agresivnost, stremi k temu, da svoje vedenje podredi drugim, ko pa njene potrebe niso zadovoljene, se počuti zavrnjeno in se v tej frustraciji odzove impulzivno. Po navedbah psihiatrinje Karin Sernec je značilnost njene »specifične osebnostne strukture« strah pred zapustitvijo, ki je najverjetneje povezan z nedavno smrtjo očeta, ki jo je precej prizadela. Sernečeva je v mnenju zapisala, da je šlo pri obravnavanem primeru »za več naključij in vzrokov, ki so součinkovali«, in da pri obtoženi ni podana ponovitvena nevarnost. »Ocenjujem, da gospa Maja Zajec ni nasilna oseba. V zgodovini ni imela takšnih acting-outov oziroma impulzivnih reakcij,« je poudarila. Kaznivo dejanje pa je storila v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, poleg povedanega tudi zaradi zlorabe alkohola, ki meji na zasvojenost, in zasvojenosti s pomirjevali. Kot je povedala sama, je kritičnega dne popila tri juice vodke in vzela dva helexa, pil pa je tudi Štupica, in sicer najmanj pet piv. Dopoldne sta namreč pospravljala stare omare, popoldne pa sta bila zmenjena, da bosta odšla k njegovim staršem na kosilo, ko se je zapletlo …
Izvedenka psihiatrije Karin Sernec je v mnenju zapisala, da je šlo pri obravnavanem primeru za več naključij in vzrokov, ki so součinkovali, in da pri obtoženi ni podana ponovitvena nevarnost.
Grozil je, da se bo odselil
Štiriinštiridesetletnica je v zagovoru pojasnila, da je bila povod za prepir slaba komunikacija zadnjega pol leta. Ko ga je vprašala, kdaj bosta to komunikacijo popravila, pa se je začelo vpitje. Iztok je razburjen hodil iz sobe v sobo, grozil, da se bo odselil, dokler se v spalnici ni ulegel na posteljo. Iz kuhinje, kjer je pripravljala narezek, je z nožem »odvihrala« k njemu. Potem je po lastnih navedbah prisedla k Iztoku na posteljo in se naslonila oziroma nagnila nad njega, on pa se je sunkovito dvignil »in je nož res kar sam zdrsnil v telo«. Izvedenka sodne medicine Monika Čolnik je na vprašanje sodnice Ane Testen, kako globoko je šel nož, odvrnila, da je težko oceniti, »a je moglo iti globoko«. Po ogledu še vedno okrvavljenega noža in luknje na majici, ki jo je imel Štupica kritičnega dne oblečeno, ter na podlagi dejstva, da je bila brazgotina rane na površini dolga tri centimetre, je ocenila, da je bila rana globoka od osem do deset centimetrov. Čolnikova tudi ne verjame, da je obtožena nož zgolj naslonila na oškodovanca. »Neka sila je morala biti uporabljena,« je poudarila, »nož sam v prsni koš ni padel.« Ko so Čolnikovi predočili zagovor obtožene, da se je Štupica, kot pravi tudi sam, sunkovito dvignil oziroma vstal oziroma »kot kak panter skočil iz postelje«, je izvedenka dopustila tudi to možnost, ni pa bila ravno navdušena, saj bi bila rana najbrž drugačna. Ker so bili vsi dokazi že izvedeni, mora sodišče le še pregledati dokumentacijo v spisu, sledile bodo končne besede in sodba; 7. februarja.
