Evropska komisija se je odločila, da zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016 proti Sloveniji sproži postopek pred Sodiščem EU.
Slovenski organi so 6. julija 2016 v okviru policijske preiskave proti zaposlenim v Banki Slovenije, ki niso bili povezani z nalogami ECB, v prostorih centralne banke zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB. ECB zasega teh predmetov ni predhodno odobrila, njeni poznejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili neuspešni, pojasnjujejo v Bruslju.
Enostransko ravnanje Slovenije pri zasegu dokumentov ECB v preiskavi o zadevah po nacionalni zakonodaji v prostorih Banke Slovenije po navedbah komisije pomeni kršitev nedotakljivosti arhivov ECB, ki je zaščitena v protokolu 7 k pogodbi o delovanju EU.
Zakonodaja EU določa postopke, s katerimi se lahko na zahtevo nacionalnih organov odpravijo privilegiji in imunitete institucij unije, vendar se ti v tem primeru niso uporabili, še izpostavlja komisija.
Prav tako slovenski organi po ugotovitvah komisije niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4 pogodbe o EU.
Komisija poudarja, da njeni poskusi, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, niso bili uspešni.
V Bruslju primer zelo pozorno spremljajo, saj je pomemben presedan.
V komisiji naj bi želeli dostop do zaseženih dokumentov in s tem informacije o tem, kateri dokumenti so bili zaseženi, a slovenski organi niso sodelovali.
Na ministrstvu za pravosodje so danes v prvem odzivu zapisali, da se bodo na odločitev Evropske komisije lahko odzvali šele, ko bodo prejeli in preučili besedilo tožbe, o kateri še niso obveščeni. V skladu s prvim odstavkom 260. člena pogodbe o delovanju EU bo Slovenija, če bo sodišče ugotovilo, da ni izpolnila katere od obveznosti iz pogodb, sprejela ustrezne ukrepe za izvršitev sodbe, so še izpostavili na pravosodnem ministrstvu.
Kriminalistična preiskava v Banki Slovenije julija 2016 se je nanašala na preiskavo vodilnih v bančnem nadzorniku zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.
Rezultat te preiskave je decembrska kazenska ovadba nacionalnega preiskovalnega urada na Specializirano državno tožilstvo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Po neuradnih informacijah so ovadeni vsi člani sveta Banke Slovenije, ki je konec leta 2013 izrekel izredne ukrepe v bankah.
Banka Slovenije je sicer po preiskavi na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi ter zasegu elektronskih in drugih dokumentov fizičnih oseb in Banke Slovenije.
Ustavno sodišče je maja lani ustavni pritožbi Banke Slovenije in ECB zavrglo, Banka Slovenije pa je nato v povsem novi sestavi vodilnega organa sklenila, da umakne tudi ostala pravna sredstva, ki jih je vložila na upravnem in ustavnem sodišču v povezavi s tem primerom.
Pri vrhovnem državnem tožilstvu in Evropski komisiji je po preiskavah leta 2016 ostro protestiral tudi predsednik ECB Mario Draghi z argumentom, da je bila zaplemba informacij ECB nezakonita. V Frankfurtu so zahtevali izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije.
Takratni generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ni sprejel.
