Na sosednjem Hrvaškem je potrjenih že več kot 8500 primerov gripe, samo v zadnjem tednu je zbolelo več kot 500o ljudi, največ obolelih imajo v prestolnici, ki leži dobrih 20 kilometrov od slovenske meje. Po zadnjih podatkih je umrlo že devet ljudi. Ob tem čakajo še na rezultate preiskav, ali sta zaradi gripe umrli tudi dve ženski iz Splita.
V primerjavi z zadnjimi leti beležijo povečano število bolnikov, posebno po novem letu, s težko obliko gripe. Tamkajšnji strokovnjaki pričakujejo, da bo sezona gripe dosegla vrhunec proti koncu meseca. Zaradi epidemije je že začelo primanjkovati tudi cepiva. Na voljo imajo le še 300 odmerkov.
Predstojnik hrvaškega zavoda za javno zdravstvo je poudaril, da ne gre za tako imenovano svinjsko gripo, temveč za podtip virusa gripe tipa A (H1N1).
»Vse je pod kontrolo, stanje je resnejše kot v preteklih letih, a ni razloga za paniko,« prebivalcem zagotavlja predstojnica Klinike za infekcijske bolezni v zagrebški bolnišnici Frana Mihaljevića, Alemka Markotić. Ob tem je pozvala vse, ki bolehajo za lažjo obliko gripe, naj ostanejo doma, pijejo zadosti tekočine in jemljejo zdravila proti povišani temperaturi, a naj ne hodijo k zdravniku, saj bi s tem dodatno obremenjevali zdravstveni sistem.
Ljubljanski oddelek polno zaseden
V večini slovenskih bolnišnic in porodnišnic so zaradi naraščanja števila primerov gripe omejili obiske. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana velja omejitev obiskov na eno zdravo osebo na 30 minut ali eno uro, medtem ko na določenih oddelkih velja popolna prepoved obiskov. V UKC Ljubljana bolnike z gripo, ki prihajajo v Bolnico dr. Petra Držaja, že usmerjajo na infekcijsko kliniko, saj je oddelek za gripo v omenjeni bolnišnici z 20 posteljami polno zaseden.
Stanje v bolnišnici je po besedah nadzornega zdravnika na internistični prvi pomoči Gregorja Mlinška »pod kontrolo«. »Ponoči in včeraj je bil naval bolnikov, kajti v tem zimskem času narašča število okužb dihal, ni vsaka takšna okužba gripa, od petka do zdaj smo pregledali okoli 100 bolnikov,« je dejal v soboto. Pri vsakem desetem bolniku je bil podan sum za gripo, pri polovici pa je bila tudi potrjena. To pa pomeni, da je bila za približno pet odstotkov bolnikov, ki so obiskali oddelek v zadnjih 36 urah, dokazana gripa.
»Pri dveh, treh bolnikih sama gripa ni hujša, niso tu zaradi težavne stopnje gripe kot same, ampak ker imajo pridružene bolezni in so starejši, zato potrebujejo intenzivnejši nadzor,« je še pojasnil Mlinšek.
Hrvaških primerov ne pozna, zato ne ve, ali gre za podoben tip gripe, kot razsaja na Hrvaškem. Omenjeni trije bolniki, ki ležijo v 24-urni bolnišnici, imajo sicer gripo tipa A, ker so vsi trije v akutnem stanju, pa ne analizirajo njihovega imunskega sistema.
Okužbe zelo nevarne za dojenčke
Za težje oblike gripe so dovzetnejši starejši od 65 let in najmlajši. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zato mlade starše opozarja, da so okužbe dihal, zlasti od jeseni do pomladi, pri dojenčkih sicer zelo pogoste, a tudi zelo nevarne. »Preden se dotikamo dojenčka, si umijemo roke, dojenčka ne poljubljajmo, če smo prehlajeni, poskrbimo, da v bližini dojenčka niso ljudje z okužbo dihal,« svetujejo na NIJZ. Z dojenčki naj starši tudi ne hodijo na mesta, kjer je veliko ljudi, kot so na primer nakupovalna središča, ali na družinska praznovanja. Okužbe se namreč zlahka prenašajo s telesnim stikom, kašljanjem, kihanjem, govorjenjem ali prek površin, opozarjajo strokovnjaki. Ker imunski sistem po rojstvu še ni popolnoma vzpostavljen, naj bratec ali sestrica ne hodi v vrtec vsaj do prvega meseca dojenčkove starosti, mati pa naj, če je le mogoče, otroka doji. Pomembno je tudi, da je dojenček redno cepljen po priporočilih pediatra, družinski člani pa naj se cepijo proti gripi, svetuje NIJZ.
Težji potek bolezni, ki lahko celo ogrozi življenje, se po njihovih navedbah kaže kot vztrajanje vročine in kašlja, težko in hitro dihanje, piskanje pri dihanju, pomodrelost in daljši premori med dihanjem.
»V primeru težkega poteka gremo z dojenčkom takoj k zdravniku! Posebej ogroženi so nedonošenčki, otroci s kronično pljučno boleznijo in/ali otroci s hujšo prirojeno srčno napako,« še svarijo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
