Novice Svet24

Svet24

Pred dnevi je javnost razburkalo jezno pismo družinskega zdravnika Dušana Barage, ki je moral zavodu za zdravstveno zavarovanje pojasnjevati, zakaj je mami dal osem ur bolniškega staleža, če je njen partner zaposlen le za polovični delovni čas oziroma štiri ure in bi lahko v tem času on skrbel za otroka. Baraga seveda ni edini zdravnik, ki ga moti ureditev, po kateri morajo zdravniki ugotavljati, kdo lahko skrbi za otroka, da ne bi za ZZZS nastali nepotrebni stroški. Dr. Baraga, ki je bil pred leti izbran celo za zdravnika leta, je zapisal, da mu gre ob taki ureditvi, kjer se mora on ukvarjati z nepotrebno birokracijo in detektivskim delom, dobesedno na bruhanje.

40 stopinj vročine in skrb za otroke

Po objavi njegovega pisma so v javnost prišle še druge zgodbe, ki izpostavljajo bizarnost veljavnega sistema. Tako se je na nas obrnil bralec, ki je bil prav na dan, ko je dr. Baraga objavil svoj zapis, z bolnim otrokom na obisku pri pediatru v eni od enot Zdravstvenega doma Ljubljana. Ko ga je zdravnica vprašala, ali potrebuje bolniški stalež, je povedal, da je istočasno zaradi svoje bolezni na bolniškem staležu že njegova žena in da bi ga sicer potreboval, ker mora sam skrbeti tako za otroke kot za ženo, ki ima visoko vročino. Zdravnica ni vedela, ali mu lahko bolniški stalež odobri ali ne, zato ga je napotila na sestro. Ta je očetu podala razlago, da lahko bolniški stalež dobi le, če ženin zdravnik izda potrdilo, da zaradi bolezni ni sposobna skrbeti za otroke. Ženin zdravnik nad idejo ni bil navdušen in je izjavil: »In kako naj jaz vem, kdaj je nekdo preveč bolan, da bi skrbel še za otroka?« Kot nam je neuradno uspelo izvedeti, naj bi zdravnik o nesmiselnosti take ureditve potožil tudi vodstvu zdravstvenega doma. In epilog? Oče ni dobil bolniške, mama pa je morala ob 40 stopinjah vročine skrbeti še za dva bolna otroka.

Skrb za stroške

Vprašanje je, zakaj je ZZZS postavil tako ostra pravila. Znano je namreč, da če gre na bolniški stalež odrasla oseba, stroške bolniške prvih 30 delovnih dni krije delodajalec in šele nato ZZZS. A če gredo odrasli na bolniško zaradi skrbi za otroke, tako njihove prispevke kot plačo krije ZZZS. Zavod se želi tega stroška seveda znebiti. Tako morajo zdaj zdravniki ugotavljati, ali obstaja kdo, ki lahko skrbi za otroka, ne da bi bil ob tem strošek ZZZS. Pediatri morajo vsakemu staršu dati v podpis izjavo, da v družini ni nikogar drugega, ki bi lahko skrbel za otroka v času bolezni.

Polovični delovni čas

* Opomba: peti odstavek 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega 
zavarovanja določa: "Zavarovanec ima pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega 
člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali 
lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela."

Kot je pokazal primer, ki ga je izpostavil dr. Baraga, je težava pogosto v družinah, kjer je vsaj eden od staršev zaposlen zgolj za polovični delovni čas. To pomeni, da lahko katerikoli od staršev bolniško dobi le za štiri ure. Zaposlenih za polovični delovni čas je v Sloveniji vedno več, glede na podatke statističnega urada jih je bilo v letu 2017 skoraj 110.000. Kot smo v našem časniku že pisali, gre pogosto za polovični delovni čas zgolj na papirju, saj delodajalci od delavcev zahtevajo, da opravljajo nadure. Sindikati tovrstne primere beležijo praktično v vseh dejavnostih, najbolj pogosto na najslabše plačanih delovnih mestih. Imamo torej sistem, ki v stisko spravlja zdravnike in paciente ter koristi zavarovalnicam in delodajalcem. Vprašati se bo treba, komu je sistem namenjen.

Na zapis so se odzvali na ZZZS. "Konkretnega primera ne poznamo, če pa drži zapis na spletu, ravnanje zdravstvenega osebja ZD Ljubljana ni bilo pravilno, saj je oče upravičen do bolniškega staleža kljub skrajšanemu delovnemu času, če je mati (s polnim delovnim časom) bolna in zato ne more negovati otroka. Če bi oče ali zdravstveno osebje, ki so bili v zvezi s tem v dvomu, kontaktiralo ZZZS Območno enoto Ljubljana, bi mu to tudi pojasnilo, vendar do tega očitno v tem konkretnem primeru ni prišlo."

Na tem mestu objavljamo še njihovo podrobno pojasnilo: "Skladno s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja* ima zavarovanec pravico do nadomestila plače za nego otroka, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. Skladno z zakonom je za ugotavljanje upravičenosti do nege pristojen osebni zdravnik, in sicer za prvih 7 oz. 15 delovnih dni, pri čemer mora osebni zdravnik (pediater) ugotoviti pri otroku tako zdravstveno stanje, ki narekuje potrebo po negi, pa tudi druge okoliščine, ki so pomembne za priznanje nege, t.j. zlasti ali lahko nego zagotovi drugi starš brez zadržanosti od dela. Upoštevati je namreč potrebno, da z izstavitvijo Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela zavarovancu podeli pravico do nadomestila plače. 

Podatke o tem, ali je zakonec nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela, mora osebnemu zdravniku posredovati zavarovanec, ki uveljavlja pravico do nege. Lahko pa pride do primerov, ko tak zakonec ne more zagotoviti nege otroka. Razloge mora dokazati zavarovanec, ki uveljavlja pravico do nege, in sicer z ustrezno dokumentacijo (npr. pogodbo o opravljanju dela, zdravniškim potrdilom...) ali na podlagi izjave. ZZZS je kot pripomoček že v letu 2010 posredoval
vzorec izjave, ki jo zavarovanec izpolni in jo kot dokazilo zdravnik ohrani v zdravstvenem kartonu in v primeru ugotovljenih nejasnosti v okviru kontrol na ZZZS, zdravniku ni potrebno narediti nič drugega, kot na ZZZS posredovati kopijo navedene izjave. Vse morebitne nadaljnje nejasnosti lahko ZZZS ugotavlja tudi neposredno od zavarovanih oseb. Osebni zdravnik
ima v sistemu javne zdravstvene službe določene ne samo pravice ampak tudi obveznosti, med drugim tudi da omogoča zavarovanih osebam uresničevanje pravic, tudi z ugotavljanjem začasne zadržanosti od dela in z izstavitvijo listin za uveljavljanje pravic (174. člen Pravil OZZ).

Potrebno je izhajati iz dejstva, da gre za izplačevanje iz javnih sredstev in je najbrž nesprejemljivo, da bi posamezna družina prejemala javna sredstva za enega starša iz npr. naslova krajšega delovnega časa, za iste delovne ure pa za drugega starša v obliko nadomestila za nego. ZZZS zato v takšnih primerih izvaja tudi kontrole, vendar pa v primeru ugotovljenih nepravilnosti ne kaznuje zdravnikov, lahko pa v primeru ugotovljenih nepravilnosti zahteva povračilo povzročene škode, od tistega, ki jo je
povzročil (od zavarovane osebe ali izvajalca zdavstvenih storitev - zdravstvenega doma....). Tovrstna povračila so praviloma zelo redka (v manj kot 0,3% primerov, glede na dejstvo, da je v Sloveniji okoli 200.000 primerov nege otrok (bolniških staležev zaradi nege otrok), stroški zanje pa znašajo na letni ravni okoli 32 milijonov evrov."

Facebook