Novice Svet24

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je odgovorila na vprašanje, kaj lahko v tem letu najbolj ogroža človekovo zdravje. Na seznamu 10 največjih nevarnosti se je znašlo tudi vse bolj razširjeno stališče, ki je preraslo že v gibanje in govori v prid temu, da se ne cepimo.

Visoko na seznamu groženj za javno zdravje se je torej po oceni SZO uvrstilo gibanje proti cepljenju. Svetovna zdravstvena organizacija namreč izpostavlja, da zaradi cepljenja vsako leto preprečimo od dva do tri milijone smrti. Še dodaten milijon in pol življenj bi po njihovem mnenju lahko v tem letu obvarovali, če bi cepljenje potekalo v pričakovanih normah ali bi se stanje še izboljšalo.

Kaj se dogaja

Toda organizacija je dejala, da se dogaja ravno nasprotno – precepljenost se slabša, za kar je, kot pojasnjujejo, kriva nedostopnost do cepiv, če imamo v mislih ne tako razvite države, drugi glavni vzrok, da število precepljenih upada, sploh v razvitem svetu, pa je prepričanje mnogih staršev, da je cepljenje škodljivo, da ima hude stranske učinke, zato se mu raje ognejo. Svoje ideje vse bolj intenzivno širijo v širšo javnost, tako da se je med ljudmi izoblikovalo mnenje, da je cepljenje nevarno, kar ima za posledico slabšo precepljenost. To zaznava SZO.

Cepljenje se sicer smatra za enega največjih uspehov sodobne medicine. Tako je lani ob začetku evropskega in svetovnega tedna cepljenja, ki poteka aprila, poudarila Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Prav zaradi cepljenja se v Sloveniji nekatere hude bolezni, kot sta davica in otroška paraliza, ne pojavljajo več, so poudarili.

Vse manj otrok cepijo

»Prav zato je pomembno ohraniti visoko precepljenost med prebivalstvom. V zadnjih letih je delež precepljenih predšolskih in šolskih otrok vztrajno padal,« je takrat opozorilo ministrstvo za zdravje. To je bil zanje signal, da skupaj s stroko zavihajo rokave in poskušajo ta trend ustaviti oziroma ga obrniti navzgor. Zato so lani ustanovili multidisciplinarno delovno skupino in pripravili nekaj ukrepov, ki se nanašajo predvsem na izboljšanje komunikacije s splošno javnostjo, izobraževanje strokovne javnosti in spremembo področne zakonodaje.

Ob tem je ministrstvo napovedalo, da bo v prihodnje treba še več napora usmeriti v ozaveščanje javnosti, da bi ji ponudili znanstveno podprte informacije. Po njihovih besedah je treba biti pri tem strokoven in profesionalen, pojasniti pa je treba tako dobrobiti cepljenja kot tudi predstaviti tveganja, ki naj bi jih bilo sicer malo.

Skeptične mamice

Zanimiva je publikacija Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki razkriva stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja pri nas. Anketa med mladimi materami je pokazala, da jih cepljenju zaupa manj kot polovica (47 odstotkov), kar 34 odstotka mater pa je bilo neopredeljenih glede zaupanja v cepljenje. Delež mater, ki so kdaj oklevale pri cepljenju svojih otrok, je 17-odstoten. O tem, da bi otroke cepile, tudi če cepljenje ne bi bilo obvezno, je poročalo le 56 odstotkov mater, kar 23 odstotkov pa je bilo glede tega neodločenih. 

Mnenje »anticepilcev«

Arhiv

»Glede na to, da se stroka sistematično trudi pomesti stranske učinke po cepljenju pod preprogo, ko obupani starši po cepljenju opozarjajo na stranske učinke, pa se jim večinoma skoraj rutinsko pove, da to nikakor ni od cepljenja (praviloma tudi, ko so stranski učinki zavedeni v navodilih k uporabi cepiva), in glede na to, da lahko beremo javno objavljene podatke o mastnih zaslužkih zdravnikov, ki jih plačujejo farmacevtska podjetja za 'izobraževanja' o cepljenju, osebno v vsem skupaj vidim le zelo močne lovke farmacije, ki so se zažrle marsikje,« je ob tem, ko smo jo soočili s podatki SZO, dejala Alenka Vindiš, ambasadorka zagovornikov prostovoljnega cepljenja.

Nadalje pravi, da ko pogleda statistiko cepljenja v Sloveniji, ki jo ima NIJZ, je populistično opevanje cepljenja ne prepriča. »Na primer cepljenje proti rdečkam smo v Sloveniji uvedli leta 1972, ko je bila pojavnost te bolezni 3031 primerov. Leto pred uvedbo cepljenja (1971) je bilo samo 523 primerov, leto po uvedbi cepljenja pa je bilo alarmantnih 22.212 primerov rdečk v Sloveniji. Statistika mi kaže drugačno sliko, kot jo prikazuje stroka. Res je danes vse skupaj na praktično nični ravni, ampak vedeti je treba, da so nalezljive bolezni upadle za okoli 90 odstotkov že pred uvedbo cepljenja, po uvedbi cepljenja se je trend upadanja le nadaljeval, z izjemo porasta nekaterih nalezljivih bolezni (ošpice, tetanus, mumps, rdečke) tik po uvedbi cepljenja. Podatke si lahko vsak ogleda na spletu v Analizi izvajanja cepljenja v Sloveniji v letu 2016 (spletna stran NIJZ),« nam je nekaj statistike predočila Alenka Vindiš. 

Dodala je, da je njeno osebno mnenje, da se bodo nalezljive bolezni začele vračati, saj je vse večji delež populacije neimun, saj se odrasli, ki so bili cepljeni v otroštvu, tako meni, ne morejo več šteti za imune. »Cepiva namreč ne nudijo dosmrtne zaščite. Trajna imunost se lahko doseže le s prebolelo boleznijo, za kar pa vsi vemo, da je najbolje, da se zgodi v otroštvu. Cepiva nam 'zagotovijo' le možnost, da pride do stranskih učinkov in pomaknejo prebolevanje bolezni v obdobje odraslosti, ko je možnost za zaplete večja.« Za konec je dejala, da se je treba vprašati, kaj je tisto resnično nevarno za ljudi, »ali zatekanje v vse večjem številu k farmacevtskim produktom ali izgradnja resnične naravne imunosti, s katero bomo dosmrtno zaščiteni.«