S tem je postala pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča z dne 22. januarja 2016 v škodo LB in NLB. Sodišče znova ni upoštevalo predloga za ustavitev postopka na podlagi Memoranduma o soglasju, ki sta ga podpisali slovenska in hrvaška vlada v Mokricah in s katerim se je hrvaška vlada zavezala zagotoviti ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zagrebačka banka (ZABA) in Privredna Banka Zagreb (PBZ) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, in sicer dokler državi ne bosta našli rešitve na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva (priloga C).
Po sodbi sta NLB in LB dolžni solidarno plačati tožeči stranki PBZ 3.855.173,35 švedskih kron (približno 375.000 evrov) z zamudnimi obrestmi in pravdne stroške v višini 679.926,08 hrvaških kun. Gre za prvo pravnomočno sodbo hrvaških sodišč v teh postopkih po sprejetju Zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe RS v NLB. Skladno z omenjenim zakonom bodo v primeru prisilne izpolnitve sodne odločbe negativne finančne posledice NLB nadomeščene s strani Sklada RS za nasledstvo.
Slovenija izraža zaskrbljenost tudi zaradi arbitrarne in povsem neutemeljene interpretacije slovenskega ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije iz leta 1994 s strani hrvaških sodišč. Z ustavnim zakonom je bil le točno določen del obveznosti in pravic LB prenesen na novoustanovljeno NLB. NLB je zato neupravičeno in v nasprotju s slovenskim pravnim redom ter mednarodnimi dogovori obravnavana kot drugotožena stranka v teh postopkih.
Diplomatska nota
Slovenija je zaradi sprejetja omenjene pravnomočne sodbe na Hrvaškem v škodo LB in NLB danes poslala Veleposlaništvu Republike Hrvaške v Ljubljani diplomatsko noto, v kateri protestira zaradi kršitev mednarodnega prava in prava Evropske unije. V noti izraža pričakovanje, da se bo Hrvaška vzdržala vseh ravnanj, ki so v nasprotju s Sporazumom o vprašanjih nasledstva in Memorandumom o soglasju, še zlasti pa, da ne bo prišlo do prisilnega zasega ali odvzema premoženja LB ali NLB, saj bi bilo tako ravnanje v nasprotju z mednarodnim pravom in pravom Evropske unije, k spoštovanju katerega je zavezana Hrvaška.
Slovenija ja, Hrvaška ne
Slovenija in Hrvaška sta 11. marca 2013 v Mokricah sklenili memorandum o soglasju, ki je mednarodna pogodba in neposredno zavezuje sodišča v obeh državah. Memorandum določa, da bosta Slovenija in Hrvaška rešitev za prenesene devizne vloge LB na Hrvaškem našli na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva (Priloga C). Hrvaška vlada se je zavezala, da bo na podlagi memoranduma do končne razrešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli ZABA in PBZ v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, in da se z namenom reševanja navedenega vprašanja ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.
Slovenska vlada se je z memorandumom zavezala, da bo po njegovem podpisu pričela s postopkom ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v DZ. Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne. Hrvaška želi določbe omenjenega memoranduma, s katerimi sta državi uredili nadaljnje reševanje problematike prenesenih deviznih vlog v podružnici LB v Zagrebu, zaobiti tako, da memorandumu ne priznava statusa mednarodne pogodbe. Njen cilj je onemogočiti ustavitev sodnih postopkov do razrešitve vprašanja v okviru nasledstva, kar je brez dvoma v nasprotju z dogovori med državama.
