Novice Svet24

Čeprav je od izglasovanega britanskega referenduma ob izstopu iz Evropske unije preteklo že 937 dni in je do odhoda brez dogovora ali z njim ostalo le še 74 dni, še vedno ni znana nadaljnja usoda Britancev. Potem ko je premierka Theresa May decembra preložila glasovanje o ločitvenem sporazumu, naj bi britanski poslanci danes vendarle odločali o njem.

Malo možnosti za »trd« brexit

Evropska unija je v ponedeljek v pismu britanski premierki potrdila zagotovila, da si bo prizadevala izogniti se uporabi spornega varovala za preprečitev trde meje na irskem otoku, ki najbolj moti britanske poslance. Če bi bila uporaba nujna, pa so obljubili, da bo le začasna in bo trajala, dokler bo to nujno potrebno.

Za zdaj sicer kaže, da ločitveni predlog ne bo dobil zadostne podpore v britanskem parlamentu, zato možnost najslabšega scenarija, po katerem bi država EU zapustila brez dogovora, še ni izključen. Možnosti za takšen razplet dogodkov so sicer majhne. Premierka namreč ocenjuje, da je verjetneje, da bodo poslanci blokirali brexit, kot pa da bo Velika Britanija odšla brez dogovora.

Če bodo poslanci dogovor zavrnili, bo imela premierka tri dni časa za pripravo alternativnega načrta. Že v sredo naj bi tako odšla v Bruselj, kjer bi poskušala doseči dodatno popuščanje. Poslanska zbornica naj bi o morebitnem alternativnem načrtu glasovala 22. januarja, 29. marca pa bo država izstopila iz EU, razen če parlament ne bo dosegel preložitve ali odpovedi brexita.

Medtem ko je sodišče Evropske unije v začetku decembra sporočilo, da lahko Britanci enostransko prekličejo izstop iz EU, verjetnejša. Na bruseljskih hodnikih se kot skrajni rok za podaljšanje omenja julij, ki naj bi ga določile pravne službe institucij EU, povezan pa je z majskimi evropskimi volitvami in novim evropskim institucionalnim ciklom. Julija se bo namreč konstituiral nov evropski parlament. Nato bodo evropski poslanci julija volili novega predsednika Evropske komisije, ki se bo lotila sestavljanja svoje ekipe.

Če britanski poslanci sami odločajo o svoji usodi, pa slovenski podjetniki, ki poslujejo z Veliko Britanijo, s strahom čakajo na odločitev o morebitnem odhodu brez sporazuma. V Britansko-slovenski gospodarski zbornici so že pred nekaj meseci zaznali, da je izvoz slovenskih podjetij na račun negotovosti v zadnjem letu zrasel precej manj kot v druge evropske države. Izvoz v Veliko Britanijo je tako z 12. mesta padel kar na 19. mesto.

Med večjimi slovenskimi izvozniki v Veliko Britanijo je novomeška družba TPV, ki dobavlja sestavne dele za avtomobilsko industrijo. V primeru odhoda brez sporazuma bi se zaradi slabših razmer poslovanja lahko proizvodnja vozil na otoku zmanjšala ali celo preselila v ugodnejša poslovna okolja. V novomeški družbi ocenjujejo, da bi se s tem za podjetja spremenila le struktura trgov.

Odhod Britancev brez dogovora bi pomenil tudi zvišanje carin, saj bi s tem Velika Britanija imela status tretje države, za katere veljajo uvozne dajatve in carinski postopki kot za preostale države sveta, ki niso članice povezave.

Vlada velika negotovost

STA

O posledicah odhoda Britancev na poslovanje slovenskih podjetnikov smo povprašala predsednika Kluba slovenskih podjetnikov in direktorja Postojnske jame Marjana Batagelja, ki je poudaril, da se naši podjetniki s težavo pripravljajo na brexit, saj je ogromno stvari nedorečenih.

»Največji problem je, da Velika Britanija ne ve, kaj hoče. Vsi razpravljamo o tem, kako se bo odzvala naša država, največja težava pa bo naprej njihova. Niso uredili niti še delovnopravne zakonodaje, torej niso postavili dovolj jasnih pravil, na osnovi katerih bi mi lahko sploh sklepali o posledicah. Vlada zelo velika negotovost,« je pojasnil. »Če bi na primer rekli, da bo carina na evropske izdelke znašala tri odstotke, se na to lahko pripraviš, če pa informacije o tem ni, se na to ne moreš pripraviti,« poudarja Batagelj.

Največji davek bo po njegovih oceni plačala Velika Britanija, saj se bo finančno središče iz Londona začelo premikati v Nemčijo in Francijo. »Kakšen bo trg nepremičnin? Zdaj se je v Angliji vse pokupilo, po odhodu bo zagotovo strmoglavil trg nepremičnin, vsaj v začetni fazi,« meni Batagelj.

Velika Britanija po njegovih besedah navaja zelo pavšalne ocene, ki pomirjajo, češ da bo vse v redu, nihče pa ne ve, kako v redu. Batagelj ocenjuje, da bo trajalo kar nekaj let, preden se bodo stvari postavile na svoje mesto. »To bo rahlo kaotičen prehod v smislu, da se bodo stvari reševale kot gašenje požara. Najprej mislim, da se bo moral rešiti delovnopravni vidik in pa status ljudi v Veliki Britaniji. Potem bo na vrsti prišlo blago in storitve, nato pa bo še dolgo trajalo, preden bodo urejeni vsi predpisi,« ocenjuje Batagelj.

Nižji BDP, višja vplačila v proračun EU

Odhod Britancev brez dogovora bi sicer vplival tudi na zmanjšanje slovenskega bruto domačega proizvoda. Ministrstvo za gospodarsko pravi, da bi nenadzorovan brexit zmanjšal slovenski BDP za 0,25 odstotka, medtem ko naj bi se BDP na ravni EU zmanjšal od 0,5 do enega odstotka. Po nekaterih izračunih pa bi se tudi v Sloveniji rast lahko zmanjšala za cel odstotek.

Ker je Velika Britanija ena izmed največjih vplačnic v evropski proračun, bo ločitev brez dogovora vplivala na višine vplačil preostalih članic. Glede na podatke o vplačilih za leto 2017 bi morala Slovenija iz svojega žepa letno dodati 42 milijonov evrov.
V primeru dogovorjenega odhoda sprememb ne bi bilo, saj je Evropska komisija pri pripravi predloga za naslednje finančno obdobje 2021– 2027 britanski odhod že upoštevala. V skladu z ločitvenim dogovorom bi namreč Britanci letos in prihodnje leto, torej do izteka tekočega finančnega obdobja, še plačevali obveznosti.