Novice Svet24

STA

Za ta ukrep, ki velja tudi že v nekaterih drugih slovenskih regijah, so se odločili zaradi potrebe po razbremenitvi dežurnih ekip, da se te lahko ukvarjajo z urgentnimi stanji. Veljati bo začel v ponedeljek. 

Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju povedal direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik, tudi na Gorenjskem ugotavljajo, da se v dežurnih ambulantah povečuje obisk bolnikov z nenujnimi stanji, ki pričakujejo, da jim bodo dežurne ekipe zagotovile nenujne storitve. Zdravniki večkrat povedo, da se za obisk dežurne ambulante ali urgence nekateri odločajo zgolj zato, da se izognejo čakanju pri svojem zdravniku. 

Od 10 do več kot 50 odstotkov

Sedem dežurnih lokacij na Gorenjskem skupaj z jeseniškim urgentnim centrom vsak vikend obišče od 250 do 300 ljudi. Raziskave kažejo, da je obiskov zaradi nenujnih stanj od 10 do več kot 50 odstotkov. Ti vodijo v preobremenjenost urgentnih ekip, kar lahko vodi do zamude pri zdravljenju resno bolnih, slabše kakovosti oskrbe, nezadovoljstva bolnikov in neučinkovitosti sistema zdravstvene oskrbe. 

Ena od možnosti, kako zmanjšati število nenujnih obiskov v ambulantah za nujno medicinsko pomoč, je zaračunavanje takih obiskov. "Naš namen ni kaznovanje ali izvajanje nekih finančnih sankcij nad bolniki, temveč želimo s tem ukrepom zagotoviti ljudem, da v primeru nujnih stanj dobijo hitro in učinkovito strokovno pomoč," je pojasnil Veternik. 

Kaj ni nujno in koliko bo stalo?

Ljudje včasih težko sami ocenijo, kaj je nujno in kaj ne, zaračunavanje nenujnih storitev pa bi lahko privedlo do tega, da bi ljudje v strahu pred plačilom ostali doma, čeprav bi nujno potrebovali zdravniško pomoč. Temu se želijo v Osnovnem zdravstvu Gorenjske izogniti, zato so pripravili seznam stanj, ki niso nujna in za katere bolnike prosijo, naj obiščejo osebnega zdravnika ali pa težavo skušajo odpraviti s samozdravljenjem. 

V primeru, da bo bolnik vztrajal, da se tako stanje razreši v ambulanti za nujno medicinsko pomoč, mu bodo tam storitev zaračunali. Odstranitev klopa, izpiranje ušes in predpis terapije zaradi glistavosti bodo stali po 30 evrov, nenujno cepljenje proti tetanusu pred potovanjem 25 evrov, preventivni pregled pred potovanjem pa 50 evrov. 

Nenujna so tudi stanja, kot so vraščeni nohti, ki jih ima bolnik že več tednov in razni otiščanci, starejše površinske rane ter odrgnine brez znakov vnetja, katerih obravnava v dežurni ambulanti bo stala 30 evrov. Cena predpisovanja kronične terapije v dežurni ambulanti bo stala 20 evrov, izdaja napotnic za nenujne in naročene preglede 20 evrov, zdravniško potrdilo pa 61 evrov. 

Če ste v dvomu, le k zdravniku

Kot je povedal Veternik, so izbrali res le take storitve, za katere je že laično mogoče reči, da ne sodijo v sklop nujne medicinske pomoči. "Ljudje, ki so v dvomu, ali je njihovo stanje urgentno, pa naj na urgenco seveda pridejo in njihov strah pred zaračunavanjem storitev je nepotreben," je izpostavil strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske Aleksander Stepanović. 

Ob tem je zagotovil, da bolnikom, ki resnično rabijo nujno medicinsko pomoč, tega ne bodo nikoli zaračunali. Izjema so le storitve, povezane z izstreznitvijo po akutnem alkoholnem opoju, za katere bodo zaračunali 150 evrov. S tem želijo prispevati tudi k odgovornemu ali čim manjšemu uživanju alkohola. 

Pri določitvi višine cen so se zgledovali po tistih zavodih, ki imajo že objavljene cenike za tovrstne storitve. Zaračunavanje nenujnih storitev so že pred časum uvedli v Ljubljani, lani v Celju, lotevajo pa se ga tudi v Mariboru in Novem mestu.